Nesreča se je pripetila 6. februarja 1998 blizu znanega letoviškega mesta Puerto Plata v Dominikanski republiki, kamor se je Falco dokončno preselil dve leti poprej. V njegov osebni avtomobil je trčil avtobus, kasnejša obdukcija pa naj bi pokazala, da je imel Falco v krvi 1,5 promila alkohola ter večje količine kokaina in marihuane.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
A takoj po njegovi smrti je zaokrožilo več teorij, med njimi pa sta prevladovali dve. Po eni naj bi zanalašč storil samomor, po drugi pa naj bi vse skupaj sam zrežiral, ker naj bi mu bilo – podobno kot pri teorijah po smrti Elvisa – dovolj nadležne slave in paparacev, ki so vztrajno želeli podrobneje izbrskati, kakšno je v resnici videti njegovo zasebno življenje na tem tropskem otoku. Vendar ti teoriji nimata pravega smisla, saj naj bi Falco ravno pripravljal novo ploščo, s katero se je po dveletnem premoru želel vrniti na glasbeno sceno. V starosti 40 let so ga na valentinovo, 14. februarja 1998, pokopali na osrednjem dunajskem pokopališču, le pet dni pred njegovim 41. rojstnim dnevom.
Vendar teorije o Falcovi smrti niso tako pomembne, bolj pomembno je, kaj je ta človek ustvaril za časa svojega življenja. Mirno ga lahko označimo za največjega zvezdnika v sodobni zabavni avstrijski glasbi, užival pa je tudi ogromen mednarodni sloves. Njegovo pravo ime je bilo Johann (Hans ali Hansi) Hölzel. V začetku svoje glasbene kariere je bil v več dunajskih bendih, med katerimi je bil najbolj znan Drahdiwaberl, v katerem je igral bas in pel spremljevalni vokal. Ta rock in blues skupina je bila znana po svojih dolgotrajnih in pogosto provokativnih nastopih, kljub temu pa si je Falco vedno želel biti bolj v ospredju in postati pop zvezdnik. Že takrat je med glasbeniki z dolgimi lasmi in večinoma ponošenimi oblačili izstopal, ker je bil vedno urejen, v modnih oblačilih in s kratko frizuro.
Svojo samostojno kariero je začel leta 1981 in se nato z uspešnicama Der Komissar in Rock Me Amadeus uvrstil tudi na ameriške lestvice, z zadnjo, ki jo je navdihnil film Amadeus režiserja Miloša Formana, je leta 1986 prišel celo na sam vrh v ZDA, Veliki Britaniji in na Japonskem. Ustvaril je še hite Junge Roemer, Maschine brennt, Vienna Calling, Jeanny, The Sound of Musik in druge.
V Avstriji bodo petindvajsetletnico njegove smrti zaznamovali z več dogodki. Najpomembnejši bo 16. in 17. februarja v kultnem dunajskem klubu U4, kjer bodo njegove pesmi izvajali glasbeniki Roman Gregory, Georgij Makazaria, Tini Kainrath, Skero, Edita Malovcic in EsRap, zaigrali pa bodo originalni člani Falcove skupine Thomas Rabitsch, Peter Vieweger, Bernhard Rabitsch, Peter Paul Skrepek, Bertl Pistracher in Florian Holoubek.