ZRSVN

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), Direkcija Republike Slovenije za vode in Slovenski državni gozdovi bodo v sodelovanju z ministrstvom za naravne vire in prostor v Gradišču oživili staro mrtvico. »To je eden zadnjih ohranjenih ostankov nekdanjih mrtvic v zgornjem toku reke Mure. Stara je približno dvesto let, kar jo uvršča med najstarejše habitate v regiji. Zaradi starosti in padanja podtalnice se je v zadnjih desetletjih skoraj izsušila, njen naravovarstveni pomen in potencial pa ostaja izjemen,« nam je povedala Urška Korošec iz ZRSVN.

Dodala je, da je mrtvica pomemben življenjski prostor, zatočišče in prehodno območje za številne vrste, ki se na tem območju zadržujejo, razmnožujejo ali ga uporabljajo kot varno povezovalno pot med habitati. Je migracijsko območje dvoživk, prehranjevalni prostor ptic ter življenjski prostor vodnih hroščev in drugih žuželk. »V mrtvici se ohranja tudi značilna obvodna vegetacija, ki je drugod v krajini že izginila. Ker je v širši okolici zelo malo podobnih habitatov, je prav ta mrtvica ključnega pomena za ohranitev številnih lokalnih vrst, kot so nižinski urh, panonski in veliki pupek, močvirska sklednica, črna štorklja, breguljka, vodomec ...« so navedli.

Arhiv zavoda

Mrtvica bo obnovljena v sklopu naravovarstvenega projekta Ohranjanje in obnavljanje poplavnih gozdnih habitatov ob rekah Mura, Drava in Donava. Dela, ki se bodo predvidoma začela ta mesec, bo izvajalo vodnogospodarsko podjetje Pomgrad, končala pa naj bi se do marca prihodnje leto zaradi zmanjšanega vpliva na prostoživeče živalske vrste zunaj obdobja razmnoževanja varovanih vrst.

V več sklopih

Obnova bo potekala v več korakih. Kot so pojasnili v ZRSVN, je površinska voda ohranjena le ponekod v mrtvici, njeno površino pa poraščajo zelnate rastline, šaši in trstičje, medtem ko so robovi obdani s starejšimi vrbami, topoli in hrasti. Severno od mrtvice je visokovodni nasip, med njima pa je mešani gozd. »Najprej bo izvedena selektivna odstranitev odvečnega grmičevja in lesne zarasti na robovih mrtvice. Sledila bo odstranitev naplavin in akumuliranega organskega materiala, ki so se v mrtvici nalagali desetletja ter jo postopoma zasuli,« pojasnjuje zavod.

Novice

Rečni rokav pri Benici bo obnovljen

Nato bo dno mrtvice oblikovano tako, da bo omogočalo zadrževanje vode in vzpostavitev naravnih razmer. Poglabljanje izsušenega mrtvega rokava bo potekalo na globini približno en meter, dolžini 350 metrov in širini 15 metrov. Po izvedenih posegih bo območje ponovno prepuščeno naravnim procesom. »Cilj obnove je zagotoviti trajnejšo prisotnost vode, s čimer se bo mrtvica ponovno spremenila v kakovosten habitat. Izboljšane hidrološke razmere bodo pomembno prispevale k obnovi hidromorfologije reke in revitalizaciji poplavne ravnice, kar bo okrepilo tudi ohranitveno stanje poplavnih gozdov na širšem območju.«

Nataša Juhnov

Ščitila tudi pred poplavami

Mrtvica v Gradišču je nastala kot opuščeni rečni rokav, zaradi akumulacije sedimenta na vtoku v rokav pa je postopoma izgubila neposredni pretok vode iz reke in se naravno polnila predvsem s poplavnimi vodami. Kot nekdanji rečni okljuk je delovala tudi kot naravni zadrževalnik poplavne vode in bližnja naselja ščitila pred poplavami, opisuje sogovornica. Pojasnila je, da so mrtvice ob Muri v preteklosti oblikovale tipično krajino nižinskih rek in bile tesno povezane s tradicionalnim življenjem ter sonaravnim kmetijstvom.

»Služile so kot naravna napajališča za živali, saj je bila voda iz podtalnice težje dostopna. Trstičje in ločje iz mrtvic sta bila dragocena surovina za izdelavo košev, strešnih kritin, ograj in stelje za živino,« je povedala. Gradiška mrtvica pa je kot nekdanji rečni okljuk delovala tudi kot naravni zadrževalnik poplavne vode in tako bližnja naselja ščitila pred poplavami. »Ob vsakokratnem umiku poplavnih voda se je na njenih robovih odložila plast rodovitnega mulja, ki je obogatil tla. Zaradi tega so bili travniki v njeni bližini med rodovitnejšimi, paša ob mrtvici pa je bila na voljo še takrat, ko so bila druga območja že izčrpana.« Ker pa se je naravna rečna dinamika v zadnjih desetletjih močno zmanjšala, so zamrli procesi, ki so nekoč omogočali nastanek in ohranjanje mrtvic.

ZRSVN

»Zaradi utrjene struge reke Mure nove mrtvice ne nastajajo, obstoječe pa pospešeno izginjajo – deloma zaradi naravnega kopnenja, še bolj pa zaradi upadanja podtalnice. S tem mrtvice izgubljajo svojo ekološko funkcijo, kar negativno vpliva na poplavne gozdove in druge okoliške habitate ter biotsko pestrost območja,« je sklenila Koroščeva.