Ralf Schumacher v spominu Slovencev živi kot šestkratni zmagovalec Formula 1 dirk za veliko nagrado in pa kot mlajši brat sedemkratnega osvajalca svetovnega prvenstva Michaela Schumacherja. 46-letni Nemec že skoraj deset let uživa v dirkaški penziji, novo strast pa je našel v lastni restavraciji Schumachers v Bergheimu v bližini Kölna. Za nas si je vzel čas za krajši pogovor v restavraciji DiVino v ljubljanski Kristalni palači.
Ralf, slišim da je za vami vznemerljiv dan na poti. Kolikor razumem, ste tukaj z motorji?
Ja, tako je. S prijatelji sem na poti iz Avstrije, čez Slovenijo, napoteni pa smo v St. Tropez. Enkrat na leto se tako dobimo s kolegi in gremo za en teden na dopust.
Torej je Slovenija vaša vsakoletna postojanka na tej poti?
Ne, to je prvič, ker spreminjamo trase. Gremo pa letos še na Bled, ker še nikoli nisem bil tam.
Zanimivo, saj ste vendarle ne druge načine vezani na Slovenijo, kajne?
Ja, seveda. Z vinom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Kako je prišlo do te vaše povezave s Slovenijo?
Pravzaprav sem enkrat poskusil rebulo v restavraciji v Salzburgu in mi je bila zelo všeč. Tako da sem se pozanimal od kod je, saj sem ravno takrat iskal hišno vino za mojo restavracijo v Nemčiji. In potem, ko smo pravi našli naslov, je steklo sodelovanje.
Če prav razumem, v vaši restavraciji ponujate mediteransko hrano.
Ja, ribe, meso, testenine … dosti mediteransko. Je zelo lepa restavracija, ne pa ravno pretirano sofisticirana, ker tudi ni pravo območje za kaj takega. Je lepo, ne pa ravno na tem nivoju kot tukaj danes. Ampak blizu. Danes je bilo vse odlično.
Schmacher selekcija vin je v celoti pridobljena iz briških vinogradov? Kako ste sklenili to sodelovanje in kaj specifično v Brdih se vam je tako dopadlo?
Prvo smo se dogovorili samo za dve beli vini, potem pa smo se bolje spoznali in povezali ter smo se odlično ujeli.
Ta vinograd ima toliko različnih grozdov, različnih vin - belih, rdečih, penečih - to je izjemno. Darinko Ribolica (glavni enolog v Kleti Brda op. p.) je izjemen pridelovalec vin.
Kdaj je vino za vas postalo strast?
Zelo zgodaj. V srednjih 20. letih sem začel uživati v tem.
Torej še kot aktivni voznik Formule 1.
Tako je. Vino me je vedno navduševalo. Zdaj v njem sicer uživamo kot prej (smeh), je pa to naravni proizvod in me zelo fascinira, tudi v smislu kako pridobiti stranke. Stvar je takšna: ko enkrat poskusiš rebulo in ti je odlična, želiš naslednjič enako, ampak to je za pridelovalca težko, ker gre za naravni proizvod. V to gre veliko trdega dela. Verjamem v to, da si slovenska vina zaslužijo veliko več pozornosti po svetu. Vsi moji kolegi, ki radi pijejo odlična svetovna vina, se sprašujejo kako je možno, da so slovenska vina tako poceni.
Kot Slovenec seveda celo življenje poslušam o izjemnosti slovenskih vin, ampak to je iz moje perpsektive seveda težko oceniti. Ne dvomim, da Hrvati, Albanci, Gruzijci ali Francozi ne mislijo enako za svoja vina.
Ja, ampak kvaliteta tukaj je drugačna. Lahko govorim samo o naših vinogradih v Brdih, ampak trdim, da gre za izjemno vino.
Ste še v času, ko ste vozili Formulo 1, bili edini navdušenec nad vinom med vozniki? Ste lahko s kom delili to svoj entuziazem?
Samo z mojim bratom Michaelom, če sem iskren. In pa z Jarnom Trullijem. On imam svoj vinograd, s katerim je začel zgodaj, okoli 2004, 2005.
Torej ko sta bila moštvena kolega pri Toyoti, ste imeli priložnost pokušati njegovo vino?
Ja. V belih vinih sem posebej užival.
Ostajate sicer v stiku s kakšnimi moštvenimi kolegi?
Ne zares, ker tudi kot voznik nisem imel preveč stikov.
Moštveni kolega ti je namreč prvi tekmec, ki ga moraš premagati, tako da ti ni ravno prijatelj.
Edini moštveni kolega s katerim sem šel na večerjo je bil Jenson Button. Z Jarnom nikoli, s Juan Pablom Montoyo pa sva lahko zdaj v boljših odnosih kot včasih, saj oba najina sinova dirkata.
Veste, Juan Pablo ni maral dobre hrane, raje ima McDonalds, jaz pa McDonalds sovražim.
Kako pa drugače še ostajate v stiku z motošportom? Kot rečeno vaš sin David vozi Formulo 3, nečak Mick pa Formulo 1.
V Davidovo kariero sem seveda vpleten, Mick pa ima svoje okolje, občasno pa debatiramo zadeve. Mick je opravil odlično delo v Formuli 3, Formuli 2, kot tudi zdaj v Formuli 1. David je nedavno zmagal svojo prvo dirko v Formuli 3, tako da bomo videli kako bo šlo dalje.
Se sami še kdaj usedete v kak dirkalnik?
Ne. Nazadnje sem to storil leta 2012, torej pred skoraj desetimi leti.
