Sama sem obiskala že dobršen del te države, vse od morja na severu do prestolnice, ki ponuja velemestno izkušnjo s pridihom prejšnjega režima, do drugih večjih mest in visokogorja na jugu države. Najbolj turistično mesto je nedvomno kraljevski Krakov, ki je odlična ideja za konectedenski oddih v vseh letnih časih, saj je od Murske Sobote do tja le dobrih 650 kilometrov. Prav tako je to dober kraj, če želite na enem mestu odkrivati bogato zgodovino, dobro in poceni jesti ter piti ali obiskati raznolike kulturne dogodke. Za češnjo na smetani je tukaj obilica lokalov in klubov, ki obljubljajo pestro nočno življenje.
Vse to so bili razlogi, da sem tudi sama nedavno ponovno obiskala to mesto. Čeprav je moj daleč najljubši način potovanja z avtom, saj lahko spotoma zaviješ s ceste in odkrivaš manj znane kraje, sva se tokrat s partnerjem odločila za »čisto turistično klasiko« – organizirani izlet z avtobusom. Razloga sta bila dva: da za spremembo ne iščeš parkirišč in nisi utrujen od poti, ker lahko med vožnjo spiš, in da se že kakšen mesec dni prej ne ubadaš z rezervacijo ogledov. Tisti, ki obiščejo Krakov, pogosto namreč obiščejo tudi spominski muzej v Ošwienčimu oziroma nekdanje koncentracijsko taborišče Auschwitz, ki je oddaljeno le 70 kilometrov. Če ga želite obiskati v lastni režiji in bi radi imeli zraven še vodenje, morate termin rezervirati že kakšen mesec dni prej, na vrhuncu sezone lahko celo dva. Če se na izlet odpravite s skupino, tega problema nimate, saj za to poskrbi agencija.
A vrnimo se najprej v Krakov. Je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva. Do leta 1596 je bilo celo glavno mesto Poljske, dokler ni kralj Sigismund III. zaradi boljše geografske lege takratne Poljsko-Litovske federacije sedeža glavnega mesta prestavil v Varšavo. Že krajši sprehod po mestnih ulicah v starem delu mesta, ki ga obdaja trikilometrski obrambni zid, razkrije prepletanje različnih zgodovinskih obdobij in stilov, v katerih so zgrajene stavbe. Zgodovinsko središče zajema grad Vavel na istoimenskem griču, judovsko četrt Kazimierz in staro mestno jedro. Zadnje je bilo med prvimi vpisano na Unescov seznam krajev svetovne dediščine. Pravi turistični utrip se začuti na Glavnem trgu (Rynek Glowni). Tam vam bodo najprej padle v oči kočije s konjsko vprego, ki so med turisti zelo popularne. A obstaja »zanka« – Krakovčani so spretno ugotovili, da bodo največ turistov privabili z mladimi dekleti. Poljakinje veljajo za lepotice, kar ne glede na okus vsaj delno drži. Tako vas bo prijazna mladenka v konjeniški opravi povabila na kočijo, ko pa se boste že odločili za vožnjo in se udobno namestili, bo kot s strela z jasnega prišel gospod in prevzel vajeti. Ne skrbite, tudi mladenka se bo peljala zraven.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Vandali so se znesli nad protivojno razstavo na Tišini
Neznani storilci so poškodovali in prevrnili številna kiparska dela v tišinskem parku.
V kapeli pokopana Ana Celjska
Če niste ljubitelji konj, nič za to, mestno središče je dovolj majhno, da si vse najlepše kotičke lahko ogledate peš. Sredi Glavnega trga stoji pokrita tržnica Sukiennice iz časa renesanse, ki je bila pomembno središče mednarodnega trgovanja. V svoji zlati dobi v 15. stoletju so se tukaj našli različni eksotični izdelki z vzhoda, med drugim usnje, začimbe, svila in vosek. Danes najdete tukaj v glavnem stojnice s spominki in izdelke iz jantarja, usnjene in izdelke iz živalskih kož, restavracije, v nadstropju pa je galerija poljske umetnosti 19. stoletja. Glavni trg skriva še eno zanimivo zgodbo, ki je povezana z Marijino baziliko. Ta ima dva stolpa, eden je visok 81 metrov, drugi je nižji in meri 69 metrov. Legenda pravi, da naj bi stolpa gradila dva brata in tekmovala, kateri bo zgradil višjega. Medtem ko je starejši brat svojega že dokončal, je mlajši brat še vedno gradil. V strahu, da bi ga premagal, je starejši mlajšega zabodel do smrti. Ta nož še danes visi nad enim od vhodov v Sukiennice. Še bolj zanimiva pa je zgodba o trobenti, ki se z vrha stolpa zasliši vsako uro 24 ur na dan vse dni v letu. Trobentač zaigra t. i. Hejnal mariacki, a nekje na sredini preneha igrati v spomin na trobentača iz 13. stoletja, ki je bil s puščico ustreljen v grlo, medtem ko je sprožil alarm pred mongolskim napadom na mesto. Hejnal, ki ga trobentač zaigra opoldne, prenaša poljska nacionalna radijska postaja Radio 1.
Še ena od znamenitosti mesta, ki si jih je vredno ogledati, je grad Vavel. Je simbol poljske državnosti, tukaj so bili kronani in pokopani vsi poljski kralji, danes pa je tudi eden vodilnih umetnostnih muzejev na Poljskem. (Vodeni) ogled med drugim obsega ogled Sigismundove kapele, ki naj bi služila kot mavzolej zadnjih potomcev rodbine Jageloncev. Poljaki do sakralnih objektov gojijo veliko spoštovanje, zato fotografiranje notranjosti kapele ni dovoljeno, na kar vas bodo tudi večkrat (jezno) opozorili. Kapela ima povezavo tudi s slovenskim prostorom, saj je tukaj pokopana Ana Celjska, kraljica Poljske in velika kneginja Litve. V kletnih prostorih kapele si lahko ogledamo grobnice poljskih kraljev in drugih pomembnih Poljakov iz zgodovine, med drugim pesnika Juliusza Slowackega, maršala Jozefa Pilsudskega idr. Tukaj so pokopani tudi posmrtni ostanki predsednika Lecha Kaczynskega in njegove žene Marie, ki sta preminila v letalski nesreči leta 2010 nad Smolenskom. Poljaki so glede tega, ali si Kaczynski zasluži mesto med kralji in drugimi velikani poljske zgodovine, razdeljeni.
Boemska judovska četrt
Povsem drugačno doživetje, ki ga je vredno okusiti, ponuja zgodovinska judovska četrt Kazimierz, ki je le lučaj od starega mestnega jedra Krakova. Kazimierz je danes prostor za boemske duše, kjer najdete zanimive prodajalne, neodvisne galerije, očarljive starinske in tudi moderne bare. Najino pozornost je pritegnila restavracija in kavarna Klezmer Hois, ki očara s svojim starinskim slogom in prodajalnico na hodniku pred kavarno, kjer najdemo knjige o judovski kulturi in osebnih zgodbah judovskih družin, lokal pa je večkrat obiskal tudi slavni Steven Spielberg, o čemer pričajo njegove fotografije na stenah.
V Kazimierzu, natančneje na Novem trgu (Plac Nowy), boste našli tudi najokusnejše zapiekanke. Lahko bi jih opisali kot »odprte« tople sendviče, na katerem so zapečene najrazličnejše stvari, od salam, sira do različnih vrst zelenjave, priljubljene so predvsem gobe.
Če se še ustavimo pri hrani: Poljska je raj za tiste, ki imajo radi krepko hrano. Med najbolj tipične jedi spadajo pierogi, ki so podobni tortelinom ali žlikrofom. Tradicionalni so polnjeni s krompirjem, zeljem, gobami, skuto ali mesom in povrhu zabeljeni z maslom in čebulo, danes pa lahko najdete tudi take, ki imajo kakšno drugo polnilo. Priljubljen je tudi žurek, juha, pripravljena na moki iz kislega testa, ki ji je dodana zelenjava, prekajeno meso, kuhana jajca in začimbe, od jedi na žlico pa še rosol (piščančja juha) in boršč. Recept, da dobite predse res okusen krožnik, je ta, da zavijete v kakšno stransko ulico in poiščete t. i. mlečni bar. Gre za neke vrste menzo, ki po navadi na zunaj ne obeta, a je hrana tam najbolj poceni in tudi najbolj okusna. Seveda ne morete zgrešiti tudi z bolj turistično obarvanimi restavracijami. Poleg tega da bodo natakarice v tradicionalni noši, da bo prostor opremljen v tradicionalnih dekorativnih vzorcih in bodo iz zvočnikov donele poljske ljudske pesmi, se boste najverjetneje izognili neprijaznosti. To je ena od slabih lastnosti velike večine starejše poljske populacije. Tako se ti lahko zgodi, da želiš v mlečnem baru povprašati za jedilnik, pa te starejša gospa grdo pogleda in ti z roko nakaže, da te ne posluša, še preden sploh dokončaš stavek. In to tudi, če vprašaš v poljščini (če pa že z angleščino pokažeš, da si tujec, je pogled lahko še grši). To je treba pač sprejeti kot kulturo naroda, ki ima zaradi burne zgodovine zadržan odnos do tujcev, je pa zato mlajša generacija Poljakov to že presegla.
Kipi iz soli
Dotaknimo se še ogleda vrednih točk v bližini Krakova. Vsak organiziran izlet z agencijo v Krakov bo vključeval obisk rudnika soli Wieliczka in koncentracijskega taborišča Auschwitz. Obe točki sta vsekakor vredni ogleda, prva zaradi edinstvenosti, druga zaradi ohranjanja spomina in v opomin. Na mestu rudnika se je že v kameni dobi iz slanice pridobivala kuhinjska sol. Odprli so ga v 13. stoletju in je neprekinjeno deloval do leta 1996, danes pa je eden od poljskih zgodovinskih spomenikov. Za turiste je odprta 3,5 kilometra dolga turistična pot, kar je zgolj dva odstotka celotne dolžine rovov. Najprej se v rudnik spustimo po stopnicah (koliko jih je bilo, nisem preštela, ampak smo se spuščali kar nekaj časa), nato pa si na poti ogledamo številne kipe iz soli, ki so nastali v različnih zgodovinskih obdobjih. Ti niso delo kakšnih umetnikov, ampak so si rudarji s kiparjenjem krajšali čas med delom. Vrhunec ogleda je gotovo največja od kapel, skupno so štiri, kjer danes prirejajo tudi zasebne dogodke. V njej je med drugim v steno vklesana Zadnja večerja, pri čemer je zanimivo to, da je najgloblja točka globoka le 5 centimetrov, čeprav je občutek globine slike bistveno večji.
Zakaj hoditi v Auschwitz in gledati grozote, ki ti lahko pokvarijo izlet, me je enkrat vprašal znanec. Odgovor je zame jasen: da ne pozabimo nanje in predvsem, da ne dopustimo, da se kdaj ponovijo. Marsikaj, kar boste videli tam, vas bo pretreslo. Morda šopi las in dlak, ki so jih ostrigli ljudem ob prihodu v taborišče. Morda kupi čevljev, glavnikov, kovčkov, na katerih lahko najdete tudi ime kakšnega nam zelo bližnjega kraja. Zagotovo plinske celice in peči, kjer so sežigali trupla. Kljub neprijetnim občutkom boste na koncu bogatejši za zavedanje, kako hitro lahko različna skrajna prepričanja povzročijo tragedijo.
