Melita Toth je pred nekaj leti po priselitvi domov pospravljala podstrešje in našla stare gramofonske plošče, ki niso bile več primerne za poslušanje. »Ker sem na enem od potovanj videla dekorativne predmete iz plošč, sem pomislila, zakaj ne bi plošč, ki bi jih sicer zavrgli, porabila kot osnovni material za izdelavo nakita,« pripoveduje arhitekta iz okolice Lendave, ki dela tudi kot oblikovalka in projektantka, za veselje sebe in strank pa od takrat ustvarja še izdelke iz odsluženih gramofonskih plošč. Za ženske izdeluje broške, uhane, verižice in prstane, za moške pa minimalistične metuljčke, kravatne igle in manšetne gumbe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tadej Pogačar v posebnem pogovoru o slavi, ljubezni in prihodnosti
V ekskluzivnem intervjuju za Ekipo Tadej Pogačar deli svoje misli o izjemnem letu 2024, v katerem je dosegel največje uspehe v svoji karieri.
Prva broška v podobi svoje psičke
Reciklaža jo je vedno navduševala, leta 2011 pa je imela zaradi razmer v gospodarstvu na razpolago precej časa za ustvarjalno izražanje in za osebne projekte in tako se je začela njena pot. »Struktura plošče je zelo lepa. Predvsem zaradi načina, kako se lomi svetloba na njej, pa tudi zaradi dejstva, da je vsak kos unikaten, ker so črte na vsaki plošči drugačne,« pojasnjuje navdušenje nad ploščami. Izdelki imajo večinoma živalske motive, ker je v svojih začetkih pogrešala prisotnost takih motivov na trgu. Po njeni presoji je zdaj tega več. »Drugi razlog za takšne motive pa je, da sem bila precej odsotna in moja psička Lili dostikrat ni mogla z mano. Ker jo obožujem, sem naredila broško v obliki njene silhuete in tako sem jo lahko imela vedno s seboj,« razkrije. Doda, da je željo po recikliranju dobila že zgodaj v družini, predvsem od očeta, ki je bil kreativen in iznajdljiv. »Imam pa tudi močno potrebo po kreativnem izražanju, tako bolje prisluhnem sebi in nisem zamorjena. Ljudje smo kreativna bitja, če ne ustvarjamo, postanemo nesrečni. Verjetno bi bili dosti srečnejši, če bi pustili otroku v sebi, da ustvarja in kreira nove stvari,« meni sogovornica, ki dodaja, da je rojena za to, da ozavešča, opozarja in po svoje varuje naravo in planet.
Majhen, kičast svet
Izdelki nosijo ime Kitschy mundi. Sprva jim je Tothova želela nadeti slovensko ime, a se je nato domislila omenjene skovanke. »Kitschy« kot kič, kičasto, v madžarščini pa »kicsi« pomeni nekaj majhnega. »Mundi« pa je latinski izraz za svet. Ime izdelkov tako pomeni kičast (pisan) ali majhen svet. »Majhen predvsem v smislu pomanjšanih živali in drugih stvari, ki jih simbolično lahko nosimo s sabo.« Inspiracijo najpogosteje črpa iz narave in živali. »Najbolj intenzivno dobivam ideje na sprehodih v naravi in med jutranjo jogo. Takrat se moj um umiri in poveže s kreativno silo, ki nas obkroža,« opiše. V Lendavi ima svoj studio, kjer najraje ustvarja, vendar za prvo ustvarjalno fazo potrebuje le skicirko in prenosni računalnik in je tako fizično neodvisna od lokacije in prostora. Potem ko silhueto skicira, jo pretvori v digitalno obliko, nato pa večino stvari, ki so bolj filigranskega videza, pošlje na izrez s strojem. Sledijo brušenje in popravljanje silhuete ter priprava za prodajo. Ob tem poudari še, da sta precej pomembna fotografiranje in obdelava fotografij, saj brez te faze informacije o izdelku ne pridejo do zunanjega sveta.
Makarovičeva ima njeno broško
Melita Toth izdelke prodaja po spletu in tudi v manjših, butičnih trgovinicah. Trenutno sicer le v Ljubljani. Je tudi udeleženka sejmov po Pomurju in drugih slovenskih mestih. »Svoje stranke bi opisala kot ekološko ozaveščene posameznike, ki želijo aktivno podpreti etično modo oziroma etični design, ki je živalim in naravi prijazen,« pove. Opaža, da je zanimanje za ročne izdelke odvisno od posameznikove miselnosti in nazorov, obenem pa dodaja, da so za tovrstno ustvarjanje nekoliko bolj navdušeni tujci. Njeni izdelki so tako že potovali na Novo Zelandijo, v Avstralijo in Kanado. Odziv kupcev ji daje velik zagon za nadaljnje ustvarjanje. Dosti ji pomeni, da ima eno od njenih brošk Svetlana Makarovič, saj zelo spoštuje njeno delo in ustvarjanje. Potrditev, da je na pravi poti, pa je dobila tudi na božičnem sejmu v prestolnici, ko je k njeni stojnici pristopil modni oblikovalec Alan Hranitelj s prijateljico in sta kupila uhane z motivom kužka.
Tothova pravi, da se morajo ustvarjalci vseskozi izobraževati, da lahko ostanejo v tekmi. Sama je veliko znanja pridobila na tečajih in delavnicah na svetovnem spletu, na začetku poti pa se je udeležila tudi predavanj o ustanovitvi podjetja. V teh dneh njene misli zaposluje nova pomladna kolekcija nakita, obenem pa si želi izdelati strategijo, da bo konkurenčna na tržišču. »Prvi korak bo vzpostavitev bloga, kjer bom s konkretnimi nasveti pokazala, kako lahko ponovno uporabo apliciramo v interierju svojega doma in pisarne,« dodaja. »Ustvarjanje unikatnih predmetov ni pomembno le zaradi umetniškega izražanja in finančne plati, pač pa tudi zato, ker skušam s svojim delom ozaveščati ljudi o pomenu ponovne uporabe, reciklaže predmetov. Drug pomemben vidik pa je tudi ozaveščanje ljudi o tem, da so živali čuteča bitja in da je nasilje, ki ga izvaja človeštvo nad njimi, nedopustno in popolnoma nepotrebno,« poudarja sogovornica. Ljudi še nagovarja, da bi zaradi zmanjšanja ogljičnega odtisa začeli dajati prednost lokalno izdelanim stvarem. Najbolj dragoceno zanjo pa je, ko nekomu z izdelkom polepša dan.
