»Preizkusila sem se v različnih plesnih zvrsteh, od baleta, hiphopa do trebušnega plesa, samo sebe pa sem najbolj našla v plesu ob drogu in pozneje še na obroču,« je pojasnila. Rada ima tudi fitnes, zato je bil ta ples zanjo prava kombinacija.
S plesom ob drogu je začela pred šestimi leti in vzljubila ga je v drugem poskusu. »Poskusila sem že prej, pa me ni pritegnil, vendar sem vseeno šla znova na predstavitveni trening in takrat me je ta ples prevzel.« Trenirala ga je pet let, ples na obroču leto in pol. Ker je bila zaradi fitnesa fizično dobro pripravljena, zaradi baleta pa je imela dobro koordinacijo, ji vaje niso predstavljale večjih težav. »Elemente sem izvajala z lahkoto in jih hitro usvajala. Najtežje pa mi je bilo na začetku, ko sem se morala obrniti na glavo. Nisem vedela, ali bom padla ali ne, mentorji ti pravijo, spusti se, a ne veš, kaj te čaka. Ampak šlo je, jaz sem vztrajna, želim nekaj doseči in nikoli ne obupam,« opisuje. Priznava, da je ples ob drogu in na obroču zahteven, hitro dobiš modrice po telesu, imaš uničene roke, vendar vse to odtehta občutke, ki se v tebi porajajo, ko ples izvajaš.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S ponedeljkom delna zapora te ulice
Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.
Pomagajo si s smolo
Pri plesu ob drogu in na obroču je zelo pomemben oprijem. Da si ga lažje zagotovijo, si plesalci pomagajo s smolo ali magnezijem. »Pri plesu ob drogu dela ena ali druga stran telesa, pri obroču aktiviraš celo telo. Drog je lahko samostoječ ali fiksen, medtem ko obroč visi s stropa. Načeloma je v višini plesalkinih prsi, saj se ti nanj obesiš, noge daš nazaj in če nisi dovolj visoko, lahko padeš na glavo. Pod obročem so vedno tudi blazine, ampak jaz sem raje trenirala brez, ker sem imela takrat večji strah in sem se zato še bolj potrudila,« pove Teja Kodela.
Izda nam, da obstaja še ena različica plesa, in sicer ples na kocki. »Je malo bolj boleč zaradi kotov, ampak telo se na to navadi. Seveda pa to traja. Pri plesu nas lahko bolijo mišice, za katere sploh ne veš, da jih imaš,« smeje doda. Povedala je še, da je zaradi plesa postala bolj ženstvena. »Kot začetnica sem se učila vse od osnov dalje, kako držati roke, obračati glavo in z vsem tem sem postala bolj samozavestna in elegantna.« Obstajajo različne težavnostne stopnje plesa, njena vzornica pa je njena trenerka Manca Vukelić, ki ji je tudi predstavila ples na obroču.
Želja plesna šola
Obe plesni zvrsti je trenirala v Mariboru, kjer živi. Pri 15 letih se je tja preselila iz Gornjih Petrovec.
»Treningov trenutno zaradi manjšega interesa ni, zato razmišljam, da bi ta ples prinesla v Prekmurje in ga bolj uveljavila. Od nekdaj sem si želela imeti plesno šolo in ta zvrst bi bila idealna. S puncami se dogovarjamo, da bi jo odprle v Murski Soboti, vendar gre za dolgotrajni projekt,« realno zatrdi. Ne glede na pomanjkanje treningov pa v domačem okolju vaje na drogu izvaja domala vsak dan. Zaveda se, da ima ples ob drogu zaradi povezovanja s striptizom negativen prizvok, da se nanj gleda zviška, vendar se takšno dojemanje počasi spreminja. K temu prispevajo tudi šovi, kot je Slovenija ima talent, kjer so se tekmovalke že predstavljale s plesom ob drogu in na obroču. »Počasi bomo prišli do tega, da bodo ljudje sprejeli, da je to umetnost,« optimistično napoveduje.
Vaje je opravljala v Pandori – kulturno umetniškem društvu, ki se s plesom ob drogu ukvarja, in tam so vsako leto pripravili produkcijo. Nastopila je na dveh in ti šovi so bili vedno tudi priložnost, da so nad plesom navdušili še koga. »Jaz sem se v plesu vedno našla. Pomirjal me je in kadar koli sem se znašla v stiski, sem začela plesali in to mi je pomagalo. Tega se držim še danes,« pravi sobesednica, ki je sicer profesorica likovne pedagogike. Poučuje na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota in doda, da tudi dijakom pri pouku dovoli, da poslušajo glasbo. »Zaradi tega so bolj sproščeni, lažje delajo. Občasno se najde kdo, ki začne migati, posnemamo ga tudi ostali, se nasmejimo, sprostimo in potem lažje ustvarjamo dalje,« razloži.
Pripravlja razstavo
Njeno življenje je v celoti prepleteno s plesom in umetnostjo in povedala nam je, da ju je združila tudi pri magistrski nalogi. V njej je raziskovala, kako in zakaj je lahko ples osnova za ustvarjanje v grafični tehniki monotipija. Med drugim je izvedla delavnico z dijaki, ki so lahko svobodno, brez koreografije plesali na izbrano glasbo in z barvo puščali sledove gibanja. Tako je nastala grafika na sodoben način, s katerim se je poglobila v njihov svet. Opravila je tudi likovno analizo različnih monotipij.
Po njenih besedah se je na podlagi odtisov videlo, kdo je bil sproščen in kdo ne. Pri prvih so bili koraki lahkotni, pri drugih težki. »Moj cilj je bil, da naredim nekaj novega, ne nekaj, kar so raziskovali že pred menoj. Sicer ni bilo enostavno, ker sem imela kar nekaj težav s tem, da sem dijake nagovorila k sodelovanju. Jaz sem kot plesalka samozavestna, oni pa so bili preveč sramežljivi, vendar mi je na koncu uspelo in tega sem bila zelo vesela,« je še rekla Teja Kodela, ki bo jeseni pripravila tudi prvo samostojno razstavo grafik.