Ljubezenska pravljica med Ano Kežmah in Tilnom Balekom se je igrivo začela v srednješolskih letih. "Spoznala sva se na srednji zdravstveni šoli v Rakičanu. Jaz fazanka, on frajer v tretjem letniku," začne pripovedovati Ana. Med njima je od takrat tlela velika naklonjenost, a je splet okoliščin poskrbel, da sta z dopisovanjem prek spleta prenehala. Minilo je nekaj časa in začelo se je novo šolsko leto, pred vrati pa je bil tudi Tilnov maturantski ples. "Kot pričakovano sem v facebook nabiralnik prejela sporočilo, če bi bila njegova soplesalka. Potožil je, češ da nikogar ne more najti. Ker se mi je zasmilil, sem privolila," smeje doda Ana. Od takrat sta bila nerazdružljiva. "Na pripravah sva se zbližala in kmalu postala par. Tri leta kasneje mi je povedal, da je soplesalko že imel, a je želel plesati z menoj. Ko sem privolila, je njej odpovedal. Ona potem ni govorila z njim do konca šolskega leta," se spominja dekle iz Murščaka pri Radencih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Po tem, ko sta postala par, sta nekaj časa zahajala eden k drugemu, pred nekaj leti pa se je Ana preselila v Adrijance, kjer sta si v bližini Tilnove domačije ustvarila skupen dom. Marca 2018 je na svet prijokala še njuna hčerka Zoja, kar je njuno zvezo le okrepilo. Takrat se je 24-letnik odločil, da je čas za usodno vprašanje. Zastavil ga je novembra 2019. "Bilo je dva tedna pred mojim rojstnim dnem. Firbec ga je matral, zato ni mogel počakati. Bilo je zvečer, ko smo se odpravljali spat. Takrat me je na postelji pričakalo ročno napisano pismo, v katerem je pisalo, naj grem v njegov avto in iz predala vzamem škatlico. No, takrat sem že vedela, kam pes taco moli. Ko sem prišla nazaj, me je Tilen prestrašeno zaprosil. Seveda sem privolila. On pa je po tednu dni lahko mirno spal," še v smehu razloži Ana.
Njun veliki dan je bil 1. avgust 2020. Priprave so potekale zelo hitro, saj sta imela na voljo le tri mesece. "Ker sva se poročila v času koronavirusa, je bilo vprašanje, ali poroka sploh bo. Hvala bogu so se razmere nekoliko umirile in takrat sva se odločila, da poroko vseeno izpeljeva," še pove. Želela sta preprosto poroko, zato sta poročno slavje pripravila v domači vasi. "Ker prihajam iz katoliške družine, sem želela ekumensko poroko. Tako sva se poročila v evangeličanski cerkvi in s prisotnostjo katoliškega duhovnika, civilni del pa je potekal v Stanjevcih. Poročno slavje je bilo v Adrijancih pod šotorom pri vaško-gasilskem domu. Del gostije sva prepustila kuharjem iz Gostišča pri Rudiju, najete pa sva imela tudi 'naše Štajerce', ekipo iz mojih domačih krajev, ki pridejo, posmodijo in gredo," še nagajivo doda. In prav ta štajerska ekipa je poskrbela za nepozabno doživetje. "Po peki čevapčičev so me skupaj s prijateljico Tamaro pospravili v avto in že smo šibali v gostilno v sosednjo vas. Tam smo srečali sodelavce z internega oddelka soboške bolnišnice, ki so bili našemljeni in očitno namenjeni na najino poročno slavje. Tudi oni so nama pripravili pravo presenečenje" še razloži.
Poroka se je, kot za večino parov, tudi zanju prehitro končala, vendar pa sta ohranila v spominu veliko lepih stvari in presenečenj. "Še enkrat se zahvaljujem najinim najdražjim, ki so poskrbeli, da je dan bil res pravljičen," zaključi Ana.