V Dnevnem baru Sukič v Lendavski ulici je bilo živahno, ko smo se tam sestali z lastnikom Jožetom. Novembra je dopolnil 60 let in to je bil le eden od jubilejev, ki jih je praznoval v zadnjem času oziroma jih še bo. Lani je bila 50-letnica njegove okrepčevalnice Tromejnik v Trdkovi, drugo leto bo 30 let, odkar obratuje bar v Lendavski ulici. »Doma smo si rekli, zakaj ne bi šli iz vasi v mesto. In smo šli,« je nasmejan, kot je vedno, začel pripovedovati gostinec. Gostilničarsko obrt je prevzel od mame. »Dolgo smo iskali prostor, nato smo ga našli v tej ulici. Začetek je bil težak, ogromno je bilo stroškov, promet pa nekako ni stekel.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Če želiš uspeti v gostinstvu, moraš biti potrpežljiv, se zaveda. »Ne smeš biti neučakan, gostom se moraš prikupiti.« Uspelo jim je s skupnimi močmi, tako gostov kot osebja. Natakarica Sonja, ki nam je stregla ta dan, je že od začetka v službi v tem dnevnem baru. »Delati sem začela, ko še nisem imela vozniškega izpita, zato sem štopala, da sem lahko prišla na delo v Mursko Soboto.« Urno se je vrtela ob točilnem pultu in med mizami v lokalu. Skoraj vsakega gosta tako kot Jože pozna po imenu. »Gost ima vedno prav, dober natakar je tudi pedagog in psiholog,« je jasen Sukič, »ta epidemija in težki časi so namreč pustili posledice. Ljudje potrebujejo pogovor bolj kot kadar koli prej.« Zato mora gostinec znati poslušati svojega gosta in mu dati na voljo svoj čas, je prepričan.
Stalno omizje, glasne debate
Sam ima družbo sedmih, osmih prijateljev, s katerimi v lokalu trikrat do štirikrat na teden spijejo kavo ali brizganec in ob tem vedno opravijo glasno debato. Ko ima kateri od njih rojstni dan, pa mora pripraviti piknik. Znanega gostinca bo v dnevnem baru nasledil sin Denis, ki mu je že zdaj v veliko pomoč. Jože Sukič prizna, da bi bilo brez njegove opore ter opore žene Renate in hčere Sergeje težko uspeti v gostinski karieri, v kateri je veliko odrekanja. Za 60. rojstni dan pa so mu pripravili presenečenje. Dober prijatelj Renato Frank in soproga sta mu podarila karikaturo. »Bilo je ganljivo, dobro so me presenetili.« Sin Denis je delo prevzel popoldne. Kot nogometaš je v bar pripeljal veliko svojih žogobrcarskih kolegov, tako da se je tisti dan že od daleč slišalo, kako smo lahko v zadnjih sekundah podaljška zapravili zmago v Kopru. Dnevni bar Sukič je tudi ena od čarno-bejlih gostiln iz znamenite akcije Mure. Terasa in notranjost sta – seveda po covidnih pravilih – pogosto zasedeni, ko je na sporedu tekma črno-belih. »Letošnje leto je zgodovinsko in niti zavedamo se ne, kaj smo dosegli,« nam še pove Sukič. Sam še vedno aktivno igra mali nogomet za veterane v domači vasi. Pogosto se potem tretji polčas kar zavleče, a Jože je tako ali tako veliko na športnem igrišču, kjer rad svoj prosti čas preživlja z vnukom Vidom.
»Doma smo si rekli, zakaj ne bi šli iz vasi v mesto. In smo šli.«