Lendava je bila prvič gostiteljica Parade učenja – dneva učečih se skupin, kar je osrednji dogodek tedna vseživljenjskega učenja, ki v Sloveniji poteka že štiriindvajsetič.
Dogodek so sicer načrtovali v mestnem parku Roža Lendave in ob letnem odru gledališke in koncertne dvorane, torej na prostem, a so ga zaradi slabega vremena morali preseliti v preddverje gledališke in koncertne dvorane. Predstavilo se je več kot trideset ponudnikov različnih oblik izobraževanja iz Pomurja. Od vrtcev, osnovnih in srednjih šol do ljudskih univerz, Centra Sonček Murska Sobota, nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozare Slovenija, Društva za razvoj podeželja Pomelaj in drugih. Predstavili so izobraževanje ter prenos znanja iz generacije v generacijo. Koordinatorka dogajanja je bila Zveza kulturnih društev (ZKD) Lendava, pri organizaciji prireditve pa sta sodelovali še Občina Lendava in Ljudska univerza Lendava.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Parada učenja v sedemnajstih mestih po Sloveniji
V kulturnem programu je nastopilo petnajst skupin vrtcev, šol in društev s petjem, plesom in glasbo. Najprej so se predstavili otroci iz lendavskega vrtca, sledili so nastopi učencev Dvojezične osnovne šole I in II Lendava ter osnovnih in srednjih šol iz Ljutomera, Turnišča in Genterovec, lendavske enote Varstveno-delovnega centra Murska Sobota, MIKK Murska Sobota in drugih. Na prireditvi so sodelovali tudi pomurski prejemniki republiških priznanj za posebne dosežke v izobraževanju odraslih. To so Nataša Horvat iz Lendave in člani Študijskega krožka Lipovci. V sinagogi so pripravili dve predavanji. Sandi Horvat iz Romskega akademskega kluba je govoril o Romih in romski kulturi, Dejan Süč iz Knjižnice - Kulturnega centra Lendava pa o judovskih zgodbah Lendave.
Z leti se je teden vseživljenjskega učenja, ki poteka pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, razširil, je povedala predsednica ZKD Lendava Danijela Hozjan, tako da se sedaj aktivnosti in dogodki, ki so kakor koli povezani s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem, izvajajo vse do konca junija. »Parado učenja so letos organizirali v sedemnajstih mestih po Sloveniji. Na trgih in drugih javnih krajih vabijo stojnice, delavnice, nastopi na odrih, multimedijske predstavitve ter strokovni dogodki. Teden vseživljenjskega učenja je najvidnejša kampanja na področju izobraževanja v Sloveniji,« je dejala Hozjanova. Lendavska zveza kulturnih društev povezuje društva iz sedmih občin na območju Upravne enote Lendava. Med letom organizirajo različne aktivnosti, s katerimi popestrijo kulturno dogajanje, pa tudi različna predavanja in druga izobraževanja, s katerimi mladi in odrasli pridobivajo nova znanja. »Pri organizaciji Parade učenja v Lendavi, ki smo se jo odločili organizirati na pobudo Ljudske univerze Lendava, smo se potrudili, da ob izobraževanju in dosežkih na kulturnem področju v različnih oblikah predstavimo tudi kulturno dediščino in multikulturnost v naših občinah,« je še povedala Hozjanova.
Spremembe na trgu dela zahtevajo učenje odraslih
Župan Občine Lendava Janez Magyar je poudaril pomen spodbujanja formalnega in neformalnega izobraževanja za razvoj lokalne skupnosti. »Vse bolj pomembno je motivirati odrasle k dodatnemu izobraževanju, saj se na trgu dela ves čas dogajajo spremembe. Učimo se vse življenje, kar je osnova za družinsko in družbeno blaginjo. Z nenehnim izobraževanjem prispevamo k osebnemu razvoju in razvoju lokalne skupnosti, da je napredna in fleksibilna.« Po županovih besedah je dogajanje na Paradi učenja lep mozaik ustvarjalnosti in znanja v multikulturni skupnosti.
Teden vseživljenjskega učenja je primer dobre prakse, po katerem se zgledujejo tudi drugod po Evropi, je povedal vodja svetovalnega središča Ljudske univerze Murska Sobota Alojz Sraka. »Najpomembneje je, da se tudi na lokalnem nivoju uresničuje cilj, da se učimo za osebni razvoj in razvoj skupnosti ter da potem tej skupnosti svoje znanje, ki smo ga dobili, vračamo. Na tak način se povezujejo različne institucije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Možnosti za izobraževanje odraslih je veliko in tudi denarja za te namene je dovolj.« Dejavnost Ljudske univerze Murska Sobota pri izobraževanju odraslih je predstavil direktor Dejan Dravec, ki je povedal, da bo ob negativnih demografskih kazalnikih vse pomembnejše izobraževanje odraslih za prekvalifikacije. »Za to pa je potrebno pridobivanje novih znanj. Parada učenja je bila prej le v Murski Soboti, v naši organizaciji, lani je bila v Ljutomeru, letos v Lendavi, v prihodnje pa se bo selila po Pomurju. Pod okriljem Andragoškega centra Slovenije smo v tednu vseživljenjskega učenja priča mreženju in sodelovanju lokalnih institucij, ki skrbijo za izobraževanje, kar je dober zgled tudi za lokalne skupnosti, pri katerih to pogosto pogrešamo.«
Priznanji Andragoškega centra Slovenije
Pomena znanja, ki se prenaša iz roda v rod, se zavedajo tudi v Študijskem krožku Lipovci, ki je letošnji prejemnik priznanja za posebne dosežke na področju izobraževanja odraslih Andragoškega centra Slovenije v kategoriji skupine. Vodja krožka Jože Horvat je povedal, da se vanj povezujejo, ker želijo ohranjati kulturno dediščino. »Tako priznanje nas bo gotovo spodbudilo za še boljše delo. V krožku se srečujemo največkrat pozimi, ko iz šibja pletemo košare, podstavke za rože, izdelujemo metle ter grablje in podobno. Torej učimo druge tisto, kar so nas naučili naši starši. Ohranjamo ljudsko izročilo in ga delimo s prijatelji,« pravi Horvat.
Nataša Horvat je dobila priznanje na področju izobraževanja odraslih v kategoriji posamezniki za delo v romski skupnosti. »Trudim se pridobiti tisto, česar se nisem uspela naučiti med rednim izobraževanjem, ko sem bila mlajša. Da bi se več izobraževali, pa prepričujem tudi druge Rome in skušam svoje znanje prenesti nanje, saj je to zelo pomemben dejavnik integracije Romov. Hvaležna sem vsem, ki so mi pomagali na moji izobraževalni in poslovni poti. Znanje nas bogati in učimo se vse življenje.«
Jože Gabor
