Skoraj neverjetno je, kakšen veliki met je uspel organizatorjem v Centru za kulturo v Čakovcu. »Končno smo dočakali tudi to,« je na začetku koncerta v dvorani, ki sprejme 546 obiskovalcev, ponosno povedal direktor Turistične zveze Čakovec Filip Horvat. Imel je vse razloge za ponos.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bo snežna odeja prekrila tudi naše kraje? To je zadnja napoved
Višino snežne odeje je po navedbah agencije za okolje zelo težko napovedati, a ne kaže, da bi se Pomurju obetala izrazita snežna pošiljka.
V sklopu svoje evropske turneje se je v tem medžimurskem mestu ustavil Bela Fleck, 65-letni ameriški glasbenik madžarskih korenin in svetovnega slovesa, dobitnik kar sedemnajstih prestižnih nagrad grammy. Največ jih je dobil s svojo skupino Bela Fleck And The Fleckstones, nekaj z drugimi skupinami, v katerih je deloval (New Grass Revival, Asleep At The Wheel ...), večino pa v sodelovanju z drugimi izvajalci, med katerimi je Abigail Washburn, njegova sedanja soproga. V napovedi za koncert v Čakovcu, ki je nastala že pred koncem lanskega leta, so prireditelji zapisali, da ima Fleck petnajst grammyjev. Takrat je to še držalo, zdaj pa več ne, saj je kar dva prejel letos, natančneje za najboljši sodobni instrumentalni album (As We Speak) in za najboljšo izvedbo svetovne glasbe. Obe nagradi je dobil skupaj z Edgarjem Meyerjem in Zakirjem Husseinom. Meyer je ameriški basist in skladatelj, prejemnik že sedmih grammyjev, Hussein pa indijski tolkalec, skladatelj, glasbeni producent in eden najboljših igralcev na tablo (indijski instrument) na svetu.
Fleck je v Čakovcu nastopil v sklopu turneje My Bluegrass Heart, ki se imenuje po njegovi odlični dvojni plošči iz leta 2021, za katero je leta 2022 prav tako prejel grammyja za najboljši bluegrass album. Bluegrass je ena od starejših zvrsti ameriške country in folk glasbe, ki izvira iz gorovja Apalači, ima vplive irske, angleške in škotske folk glasbe, prevladujoč inštrument pa je bendžo. Na tega velemojstrsko igra Fleck, ki se je na tej turneji obdal z nič manj sijajnimi glasbeniki. To so Justin Moses (dobro, bendžo, violina, glas), Sierra Hull (mandolina, glas), Mark Shatz (kontrabas), Bryan Sutton (kitara, glas) in Michael Cleveland (violina). Nekateri od njih so sodelovali tudi pri snemanju albuma.
Polna dvorana kljub zasoljeni ceni
Kljub tokrat precej zasoljeni enotni ceni vstopnice (50 evrov), kar v Čakovcu ni običajno, je bila dvorana polna do zadnjega kotička, vzdušje v njej pa veličastno. Kako tudi ne bi bilo, saj je Fleck s svojo skupino osupnil in navdušil z neverjetno hitrim mojstrskim muziciranjem ter z nastopom, v katerem je pustil veliko možnosti drugim članom, da pokažejo svoje izjemno glasbeno znanje, na koncu pa je Shatz na sredini odra zaplesal tudi step. Skladbe so bile pretežno instrumentalne, nekaj jih je bilo tudi z glasovno spremljavo. Večina teh pesmi je na že omenjenem albumu, še posebej zanimive pa so bile priredbe skladb že pokojnih legend bluegrassa, kot sta Tony Rice, ki je bil Fleckov prijatelj, in Earl Scruggs, začetnik te zvrsti, ter ugandsko-judovska pesem Psalm 136, ki sta jo skupaj izvedla Fleck in Hullova. Fleck je izjemno produktiven in je tako kar pred koncem turneje, 12. februarja letos, izdal že svoj novi album Rhapsody in Blue, na katerem so priredbe skladb skladatelja Georgea Gershwina. Naslovno pesem, ki jo je Fleck poimenoval Rhapsody in Blue(grass), je bilo možno slišati tudi v Čakovcu.
Koncert je obiskalo tudi dokaj veliko Slovencev, med katerimi ni manjkalo Pomurcev, še posebej iz bližnje Lendave, s hrvaškimi obiskovalci pa so s stoječimi ovacijami pospremili dodatek in konec nastopa. Nekateri hrvaški glasbeni kritiki so poročali, da že več kot štirideset let niso tako uživali na kakšnem koncertu, kot so tokrat. Zadnji nastop evropske turneje je Fleck z druščino odigral na Dunaju, sedaj pa se je že vrnil v Ameriko, kjer se bo turneja nadaljevala aprila.
