Aleš Cipot

Koalicijski poslanci, kot prvopodpisani Dejan Süč, Damijan Bezjak Zrim in Nataša Sukič, so v državni zbor vložili predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dneh, ki vsebuje tehnično korekcijo poimenovanja enega od praznikov. Prekmurski praznik, ki je bil po zaslugi takratnih pomurskih poslancev uveden leta 2005, se več ne bi imenoval le združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ampak bi 17. avgusta obeleževali priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Pobuda za spremembo je po naših informacijah prišla s strani nekdanjega predsednika Milana Kučana in drugih članov odbora za obeleževanje 100. obletnice priključitve Prekmurja. Odbor je namreč že ob obeleževanju 100. obletnice tega zgodovinskega dogodka leta 2019 zavzel stališče glede spremembe poimenovanja prekmurskega praznika na ta način. Tudi ob lanski spremembi primorskega praznika, ki se po novem imenuje priključitev Primorske k matični domovini, nad čemer sicer vsi niso bili povsem navdušeni, so pozvali, da naj bi se zakonska novela dopolnila s primernim preimenovanjem prekmurskega praznika. Takrat se to ni zgodilo, po dobrem letu dni pa se bo tako na predlog koalicije predmetni zakon vendarle znova noveliral.

Vanesa Jaušovec

Predlagatelji predlog spremembe utemeljujejo, kot so navedli, z zgodovinskimi dejstvi. 17. avgusta 1919 je bilo namreč Prekmurje po določilih pariške mirovne konference priključeno Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, prekmurski Slovenci pa po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Šlo je torej za združitev v takratnem prostoru, ki so ga naseljevali Slovenci pod ogrsko kraljevino, z matičnim narodom kakor tudi priključitev ozemlja v geografskem pogledu. Državni zbor naj bi spremembo obravnaval po skrajšanem postopku, ob njeni potrditvi pa bomo tako že prihodnje leto prekmurski praznik, ki sicer ni dela prost dan, obeleževali pod novim imenom.