Gledala sem kar nekaj časa nazaj posnetek, ne vem, zakaj me je sploh potegnil, saj gospe ne poznam, čeprav je »kao« znana osebnost v Sloveniji (kar je, mimogrede zelo težko biti ... ahahaha, seveda da ne). Torej, gledala sem posnetek, ki ga je nekdo objavil na fb. Verjetno je vzbudil moje zanimanje, ker je bil naslovljen nekako takole: Kaj bi raje izbrali – pamet ali denar? Pritegnilo me je. Takoj se je videlo, da je gospa iz vrst, za katere velja, da niso pretirano obdarjene z višino inteligence, je pa bila kar dobro obdarjena z drugimi kvalitetami. Ki jih je – tako predvidevam – v svojem življenju znala tudi kar dobro unovčiti.
No, vprašajo njo torej, kaj bi raje izbrala, ako bi jih nekdo ponudil: pamet ali denar. Nasmeje se in začne odgovarjati. Gledala sem jaz to čudo, gledala in se nisem mogla načuditi. A ko se je posnetek odvrtel do konca, sem si pač morala priznati: ženska ima prav! In to popolnoma. Rekla je seveda, pravilno ste ugotovili, da bi vzela – denar. »Kaj naj s pametjo?« je še povedala. In, presneto, pa res! Zakaj vzeti nekaj, kar te potem vedno tepe, torej pamet?! Zakaj biti pameten v današnjih časih – pravzaprav je bilo tako vse večne čase – če potem zaradi tega vedno naj... Kdaj pa ne naj...? Ko imaš denar! Bingo!
Denarja pa, kar je sicer absurdno, a je dejstvo, ki drži, tudi če imaš pamet, ne boš nujno zaslužil. Lahko da, lahko pa da ne. Praviloma ne. Ker praviloma pametni delajo. Kar pa ne pomeni, da imajo denar; dandanes to še zdaleč ni povezano. Nasprotno; dandanes si lahko ne vem kako pameten. Če ne boš tega, torej sebe, znal prodati ... niente. Še moj oče je vedno govoril: ko imajo pametni denar, norci služijo. Kar pomeni, da je v vsakem primeru bolje biti norc, ker boš »pametnim« ziher nekaj prodal. Fakt. Ki vedno bolj drži.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
In, kljub temu, da, priznam, ne cenim ravno žensk, ki so v življenju stavile na neke druge, ne pa inteligenčne atribute, sem pred to konkretno gospo morala reči: kapo dol. Pravzaprav je pametna. Pravzaprav je pametnejša od mene; ne pravzaprav – čisto resno je. Unovčila je, kar je unovčiti imela, ne pa jaz, ki sem – ženska neumna – šla v šole. Da bom več vedela in znala. Saj ne rečem, da sem jaz kdaj imela kake druge močne atribute. A malo bolje bi se, dokler sem bila mlada, lahko znašla z njimi, dokler so bili še tu ...
A šalo na stran. To njeno mnenje ni osamljeno. Daleč od tega. Sploh, če ga spravimo na igrišče spolov.
Moški so namreč večinoma izjemno veseli, če ima ženska raje denar, kot pa pamet. Ker, če je pametna ali pa, še huje, če se zaveda, da je pametna, potem dela to, česar moški najbolj, ampak res najbolj ne marajo – govori. Včasih tudi nasprotne stvari kot moški. Zato so vsi srečni, ko se jim »poklopi« in so babnice nore na denar, moški pa ga ima in ji ga tudi daje. Ona pa je potem v zameno fino tiho.
Obstajajo pa ene, ki se v to ne vklapljajo. In ki kar naprej odpirajo gofljo. In mešajo godljo. Lahko, da so pametne. Lahko, da se samo delajo, saj ne pravim, tudi takih nas je tudi kot listja in trave. Lahko – in to je najhujša možna varianta – pa so enostavno ne glih preveč inteligentne, a se pač trudijo, da bi se čim več naučile in čim več znale, ter so na to tudi ponosne. Da se jim da. Da imajo energijo. Da imajo čas. In voljo.
In se pardoniram, res, a tudi jaz bi pač raje imela pamet kot denar. Še vedno. Kakorkoli gledam. Ne govorim, da jo imam, bi jo pa rada imela. To je kot tisto, ko bi človek rad pel, pa nima posluha, ima samo veselje. A vsaj tako sem bila do zdaj prepričana, da mi je namreč ljubše veselje do pameti ... zdaj pa nisem več vedno. No, vsaj v svojih najšibkejših trenutkih nisem več čisto ziher. Kajti drugače, ko vstanem z desno, ne z levo nogo, pa še vedno mislim, da smo ženske enostavno prepametne, predobre in premočne, da bi nas kdorkoli lahko žejne vodil čez vodo. In nam razlagal, da smo še kar okej, sploh, če smo tiho. Pa naj nas v to poizkuša prepričati moški ali ženska, da se razumemo.
Ker, to mi boste morali priznati: moški v vseh primerih pridejo bolje skozi, pa naj se obnašajo do pičice isto kot ženske. Recimo: če srečate moškega, ki blebeta v tri krasne, je zgovoren. Če to dela ženska, je brblava.
Če ima tip denar in ga rad hitro in v velikih količinah daje naprej in non stop kaj kupuje, je dober potrošnik. Ženska je razsipna.
Če skoči čez plot moški osebek, ima jajca. Če skoči ženska, je kur.a.
Če ima moški preveč kilogramov, je postaven. Če jih ima ženska, je debela.
Če je siv moški, je šarmanten. In ženska? Stara.
E, vidite, to mi gre res na ... ja. Na tisto, česar nimam. A sama se zase niti ne sekiram tako zelo; ker mi je enostavno po vseh teh letih ženskega življenja in seveda ženskega gledanja na svet (čeprav presneto dobro, ker sem močno empatična, razumem tudi moški pogled na svet in lahko rečem le – res vam je težko), no, pravim, da mi je enostavno marsikaj jasno. Mi pa gre to na ... ja, točno tja, pa zato, ker pa mlade ženske pa tega ne vedo in jim tega v današnjem času nihče niti pretirano ne razlaga. Sicer tudi mladim moškim ne, a tem je lažje. Ker so za njimi – ženske. Če ni mama, je pa žena; ena od teh dveh zagotovo. Oziroma prva, dokler ne pride druga, ali pa, kar je itak najbolj pogosto, prva ves čas, tudi če in ko pride druga.
Vrhovom družbe, imam pač tak močan občutek, namreč ni v pretiranem interesu imeti preveč pametnih ljudi pod sabo. Ne glede na njihov spol. Imajo že raje take, ki imajo več denarja, kot pameti. Je z njimi lažje. Pa še večji ekonomski učinek ostaja za njimi. Jeb.. ga, danes je vse denar. Samo pamet ne. In res bi bil že čas, da nekdo »prepesni« tistega znanega: »Pamet je boljša kot žamet«, ker to enostavno ne drži. Več. Če je sploh kdaj ... Kajti – žamet lahko prodaš, za pamet je pa že vprašanje. Pa čeprav je povsod primanjkuje. Zdi se celo, da bolj, kot kadarkoli.
