Segrap ostal brez rudarske pravice, tiktaka socialna bomba
Na kocki je več kot 100 delovnih mest.
Ljutomersko podjetje Segrap, ki upravlja tudi priljubljeno termalno kopališče Bioterme Mala Nedelja, že dlje časa skrito očem javnosti bije boj za preživetje. Čeprav je danes podjetje najbolj dejavno v turizmu, saj ima v lasti hotel s štirimi zvezdicami, ki razpolaga s 73 sobami in 144 ležišči, postajališče za 50 avtodomov ter glamping naselje Sončna dolina, ki omogoča bivanje v 22 vilah in 11 luksuznih šotorih, je njihova pomembna dejavnost tudi pridobivanje gramoza in proizvodnja betona ter betonskih izdelkov za gradbeništvo.
S tem delom dejavnosti podjetje ustvari skoraj 50 odstotkov vseh prihodkov. Težava je, da ta hip Segrap nima veljavne rudarske pravice, kar pomeni, da jim je kopanje gramoza, vsaj uradno, onemogočeno. Kot so nam potrdili na ministrstvu za naravne vire in prostor, jim je rudarska pravica za gramoznico Trstje potekla avgusta letos, za gramoznico Krapje pa junija lani.
Vložili pravno sredstvo
V Segrapu so leta 2023 zaprosili za pridobitev nove koncesije za širitev gramoznice, a jim je v postopku zavod za varstvo narave, ki je ključen organ pri sprejemanju koncesijskega akta, prižgal rdečo luč. Kot so navedli v naravovarstvenem mnenju, naj bi bil nameravani poseg uničujoč za habitate na območju Natura 2000, površine, ki so bile namenjene sanaciji, pa da so že skoraj v celoti nelegalno izkoriščene. Segrapu je bilo tako naloženo, da nemudoma preneha izvajati rudarska dela, območje, za katero tako ali tako nima rudarske pravice, pa sanira. V Segrapu se niso predali. Maja letos so na upravnem sodišču sprožili upravni spor zoper ministrstvo za naravne vire in prostor zaradi pridobitve rudarske pravice. Sodišče o sporu še ni odločilo, trenutno pa, kot nam je pojasnila predsednica sodišča Jasna Šegan, odločajo o predlogu za izdajo začasne odredbe. Gre za pravno sredstvo, s katerim lahko tožeča stranka, v tem primeru Segrap, v glavnem postopku začasno zaščiti svoje pravice ali interese, če sodišče njenemu tožbenemu zahtevku ugodi.
Situacijo aktivno spremljajo na ljutomerski občini, saj so ne nazadnje v zvezi z gramoznico Krapje in njeno predvideno širitvijo v preteklih letih potekala številna usklajevanja zaradi priprave prostorskega akta. Preživetje Segrapa je razumljivo v interesu domače občine, če ne že celotne regije. Kot poudarjajo na ljutomerski občini, je podjetje pomemben del lokalnega gospodarstva in s termalnim kopališčem srce turizma ter simbol lokalnega razvoja. »Segrap v naši skupnosti predstavlja velikega, stabilnega in dolgoletnega zaposlovalca, izjemnega pomena pa je predvsem zaradi surovin, ki jih zagotavlja tudi lokalnemu trgu. Soočajo se z nujno potrebo po dovoljenju za izkop mineralne surovine na vsaj dveh hektarjih lastnega zemljišča na Krapju. Če tega dovoljenja podjetje ne prejme, se bomo vsi v lokalni skupnosti srečali s potencialno katastrofalnimi posledicami,« opozarjajo na občini in kot posledice navedejo izgubo 130 delovnih mest, ki jih večinoma zasedajo domačini, resne finančne težave za Bioterme, ki bi ogrozile njihovo delovanje in lokalno turistično ponudbo, ter dolgotrajno gospodarsko škodo, saj bi morebitni tuji prevzem Bioterm zmanjšal priložnosti za zaposlovanje domačinov in oslabil lokalno gospodarstvo.
Predviden še en sestanek
V reševanje problematike se je vključila tudi ljutomerska poslanka Sara Žibrat, ki je organizirala sestanek na ministrstvu za naravne vire in prostor, na katerem so bili prisotni predstavniki Segrapa, pristojni iz sektorja za rudarstvo in zavoda za varstvo narave. Preboja ni bilo. Še letos je predviden en sestanek, ki naj bi se ga po besedah Žibratove udeležila tudi ljutomerska županja Olga Karba. »Nadaljnje pridobivanje gramoza v poplavnem in zaščitenem gozdu ni mogoče, zato bo treba poiskati nadomestno rešitev. Država je pripravljena pomagati lokalni skupnosti pri vodenju postopkov, a bo ključna proaktivnost občinske uprave. Sama upam, da do črnega scenarija ne pride, saj sem po vseh teh letih zatiskanja oči pred alternativo končno dobila občutek, da je v interesu podjetja, pa tudi občine, da se stanje uredi na dolgoročno pozitiven način,« je dejala poslanka za naš medij.
Na občini še pojasnjujejo, da so vzpostavili dialog s pristojnimi državnimi organi, in priznavajo, da se zavedajo dolgotrajnosti in zapletenosti tovrstnih postopkov, a so prepričani, da širitev gramoznice ne bi bila okoljsko sporna. Predlagajo, da se do realizacije predloga po sprejetju prostorskega akta omogočita vsaj dva hektarja za izkoriščanje mineralnih surovin in Segrapu podeli koncesija. »Na območju gramoznice Krapje, za katero je vložena prošnja za širitev potrebne površine za izkop, ni avtohtonih dreves, zato verjamemo, da je mogoče najti ravnovesje med trajnostnim razvojem in gospodarskimi potrebami,« še menijo v upravi ljutomerske občine, kjer pozivajo vlado, naj zaščiti delovna mesta, Bioterme in gospodarsko stabilnost Prlekije.
Direktor in lastnik Segrapa Miran Blagovič v kritičnem obdobju molči. Dejal je le, da »trenutno potekajo končni dogovori na ministrstvih, ki bodo znani v kratkem«, in da nas bodo takrat uradno obvestili o podrobnostih.
