Ministrstvo za solidarno prihodnost je v Uradnem listu RS objavilo rast elementov cen socialnovarstvenih storitev za leto 2024, kar domovom za starejše omogoča redne uskladitve cen z rastjo vseh stroškov dela, materiala, energentov in storitev v letu 2023 oziroma podražitve. V nekaterih domovih so cene oskrbnin tako že dvignili, v nekaterih to načrtujejo.
Kot pravi Valerija Lekić Poljšak, direktorica Doma starejših občanov (DSO) Črnomelj in predsednica Skupščine socialnih zavodov Slovenije, del stroškov dela, ki jih je država povrnila na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi v letu 2023, ostane tudi v letošnjem letu. »Državno sofinanciranje stroškov dela je namenjeno, da se cene institucionalnega varstva v teh zadnjih dveh letih že zaradi druge velike draginje ne bi zviševale v še večji meri. So pa določeni ukrepi, sofinanciranje iz proračuna in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva, prenehali veljati že junija lani.«
Poprečna cena oskrbnine v domovih v Sloveniji je januarja znašala 26,38 evra na dan za standardno oskrbo v dvoposteljni sobi. »Parkiranje v garažni hiši v Ljubljani ali dnevna oskrba psa nad 10 kilogramov za 24 ur je dražja, kot je osnovna oskrba v javnem zavodu,« pravi Lekić Poljšakova in s tem pove veliko.
Kolikšne so podražitve?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Noč knjige z Vladimirjem P. Štefanecem v soboški knjižnici
Predstavljen je bil njegov najnovejši roman.
Glavni razlogi za višje cene oskrbnin so povišanje stroškov dela, materiala, energentov in dela. V DSO Črnomelj, v katerem so cene nazadnje podražili 1. julija lani, se je denimo strošek energije v letu 2023 povečal kar za 210 odstotkov, strošek hrane za okoli 29 odstotkov. Predlog redne uskladitve cen so tako poslali na ministrstvo s 1. marcem, kar pomeni, da se bo cena standardne oskrbe v dvoposteljni sobi povečala za 2,9 odstotka (0,74 evra na dan), najzahtevnejša oskrba pa za 2,6 (1,04 evra na dan).
V DSO Novo mesto, v katerem se cene oskrbnin niso spreminjale od oktobra lani, so ravno tako nov izračun naredili s 1. marcem. »Dozdajšnja redna uskladitev cen je bila prenizka glede na dejanske stroške oskrbe. K temu prispevajo tudi strošek dela (med drugim višina nove minimalne plače) ter povišanje stroškov materiala in storitev. Samo strošek hrane se je povečal za 40 odstotkov, cene ogrevanja pa za sto,« pove direktorica Mateja Jerič.
Cena osnovne oskrbe 1 v dvoposteljni sobi se je tako povečala za 5,6 odstotka, kar v znesku pomeni 18,90 evra na mesec. Cena oskrbe 4 (oskrba oseb z demenco) pa za 6,3 odstotka oziroma za 34,58 evra na mesec.
V Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca po besedah direktorice Darje Cizelj trenutno pripravljajo izračuna cen oskrbnin, ki se bodo predvidoma dvignile s 1. aprilom. Za koliko, še ni znano. Nazadnje so jih povišali novembra lani, v vseh treh enotah zavoda.
Valerija Lekić Poljšak pravi, da oskrbovanci potrebo po podražitvi razumejo, saj se zavedajo, da se stroški vsega vsak dan povečujejo.
V domovih živi približno 18 tisoč starejših nad 65 let, doma pa okoli 400 tisoč. »Strošek energije in hrane se je za tiste, ki živijo doma, povečal bolj kot za tiste v ustanovah, v katerih je v določenem deležu ta strošek pokrila država. Pokojnine oziroma prihodki starejših so žal takšni, da marsikateremu ne omogočajo kakovostnega in samostojnega življenja v smislu ekonomske neodvisnosti, zaradi česar se počutijo odvisne,« pove direktorica DSO Črnomelj Lekić Poljšak. Njihov dom s 164 posteljami za celodnevno varstvo je zdaj polno zaseden. Petnajst mest imajo za dnevno varstvo, izvajajo pa tudi pomoč na domu za občini Semič in Črnomelj.
Koliko kdo krije
Da vsaka podražitev pomeni nelagodje, pove direktorica DSO Novo mesto Mateja Jerič. Da stanovalci izražajo nezadovoljstvo in niso naklonjeni povišanju cen, saj to pomembno vpliva na njihov standard življenja, potrdi tudi Darja Cizelj. »Menimo, da stanovalci domov ne bi smeli nositi bremena povišanja cen živil, energentov in storitev,« poudari direktorica DUO Impoljca. V njihovem domu prebiva 156 oskrbovancev in slaba polovica (70) jih stroške plačuje sama v celoti, enemu pa prav vse krije občina. Tretjini (52) pomagajo svojci, 28 pa občina.
V DSO Novo mesto nimajo podatkov o načinu plačevanja, pravijo. V DSO Črnomelj imajo točne podatke le o plačilu oziroma doplačilu občin. V celoti občina oskrbnino plača le enemu uporabniku, doplačuje pa jo 21 odstotkom.
Črna prihodnost
Kot pove Valerija Lekić Poljšak, se v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije zavedajo sistemskih anomalij na področju oblikovanja cen v institucionalnem varstvu. »Že vrsto let opozarjamo na nujno spremembo metodologije za oblikovanje cen in ureditev dolgotrajne oskrbe. Že pred desetletjem smo opozarjali na kadrovsko problematiko, a se ni zgodilo dejansko nič. Zdaj ima že vsak četrti dom prazne postelje zaradi pomanjkanja kadra. Bojimo se, da se bomo javni zavodi popolnoma izčrpali, in če ne bo takoj urejeno primerno financiranje, ne bomo mogli zagotoviti niti rednega vzdrževanja več,« opozarja predsednica SSZS.