vestnik

Nevladniki opozarjajo na pritiske na institucije, v HSE navedbe odločno zavračajo

S.R./STA, 12. 2. 2024
Jure Klobčar
Novinarska konferenca nevladnikov pred zavodom za varstvo narave.
Slovenija

Pred stavbo Zavoda RS za varstvo narave v Ljubljani so se danes zbrali predstavniki več nevladnih organizacij, ki so izrazili nestrinjanje s predvidenimi načrti vlade glede gradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi.

Z novinarsko konferenco so opozorili na problematiko strokovne neavtonomije javnih zavodov, je poudarila Brina Sotenšek z inštituta Lutra in koordinatorica skupine za Savo, ki je izpostavila predvsem zavod za varstvo narave, pa tudi druge državne institucije, kot so Direkcija RS za vode, Zavod za ribištvo Slovenije in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki so v okviru postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta za hidroelektrarne Renke, Trbovlje in Suhadol na srednji Savi zavrnile okoljsko poročilo kot neustrezno oziroma so zahtevale dopolnitve.

"Zavod za varstvo narave in zavod za ribištvo sta tako na okoljsko poročilo kot na osnutek državnega prostorskega načrta podala negativno mnenje in ugotovila, da vplivi izvedbe plana na naravo in okolje niso sprejemljivi," je poudarila Sotenšek ter dodala, da sta imela oba zavoda takrat do danes že več usklajevalnih sestankov z investitorji in pripravljavci okoljskega poročila.

protest, nevladniki, hidroelektrarne-na-savi
Jure Klobčar
Novinarska konferenca nevladnikov pred zavodom za varstvo narave.

Nanje naj bi pritiskali

"Zelo nas skrbi, da so mnenja strokovnjakov iz javnih zavodov premalo upoštevana. Opozoriti želimo, da pri takšnih projektih tako rekoč redno prihaja do pritiskov ali poskušanja vplivov s strani politike ali investitorjev ali obojih, kar pa je nesprejemljivo," je podčrtala Sotenšek.

Okoljska in tudi druga strokovna mnenja po njenih besedah ne smejo biti predmet korupcije in pritiskov. "Žal negativnih mnenj investitorji običajno ne želijo slišati, ne želijo sprejeti, kar pa je velik problem, ki ga želimo nasloviti," je še dodala.

Izigravanje zakonodaje

"Danes smo tukaj, da izpostavimo, da je zavod za varstvo narave strokovna državna institucija in kot takšno jo moramo spoštovati," je bil jasen tudi Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Kot je dejal, zavod v številnih primerih nepremišljenih investicij izpostavi posledice vpliva investicij na naravo in na ljudi.

Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo zavod za varstvo narave tudi v primeru nameravane gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi odločil, da je vpliv slednjih na naravo nesprejemljiv in opozoril tudi na dejstvo, "da ne načrtujemo zgolj tri hidroelektrarne, ampak skoraj 12 hidroelektrarn ter da celoten vpliv verige predvidenih hidroelektrarn nikoli ni bil ocenjen, na tak način, kot se trenutno vodi, pa tudi ne bo".

Po mnenju Petka gre za "klasičen primer in manever izigravanja zakonodaje". "Pričakujem tudi, da bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo spoštovalo mnenje zavoda, kljub temu da je na žalost pravno nezavezujoče, in da se ne bo pod prisilo začel postopek prevlade nad interesom ohranjanja narave," je še dejal.

Kot je spomnil predsednik rafting društva Savski gusarji Dejan Kerin, energetikom in vladam že desetletja dokazujejo, da je pozidava zadnjih 55 kilometrov prosto tekoče Save v nasprotju s strokovnimi mnenji, veljavno zakonodajo ter tudi razsodbami sodišč. "Če bi čas, energijo in sredstva, ki se uporabljajo za uničenje oziroma zaščito Save, namenili premišljeni trajnostni turizem na in ob prosto tekoči Savi, bi se sedaj že kazali učinki predvidenih projektov," je ocenil.

protest, nevladniki, hidroelektrarne-na-savi
Jure Klobčar
Novinarska konferenca nevladnikov pred zavodom za varstvo narave.

Odziv ministrstva

Na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer vodijo postopek priprave državnega prostorskega načrta za HE Suhadol, Trbovlje in Renke, so glede pozivov okoljevarstvenikov, da se projekt izgradnje hidroelektrarn ustavi, za STA dejali, da se bodo "podane pripombe preučile in v največji meri smiselno upoštevale". Ob tem so pojasnili, da se lahko postopek priprave državnega prostorskega načrta "ustavi na podlagi predloga ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je pobudo podalo oz. v primeru, ko se v postopku priprave načrta izkaže, da izvedljive variante ni mogoče najti".

Glede postopka celovite presoje presoje vplivov na okolje za državni prostorski načrt za hidroelektrarne pa so navedli, da se trenutno izvajajo dopolnitve okoljskega poročila, ki se ga pripravi v okviru postopka. To se v skladu z mnenje ministrstva za okolje, ki so ga prejeli letos januarja, dopolnjuje še z mnenji ministrstev za kulturo, kmetijstvo (za področje ribištva) ter naravne vire in prostor (za področje narave in za področje voda).

Po zagotovilih ministrstva bodo v spremembe in dopolnitve okoljskega poročila v skladu s strokovno presojo in po potrebi vključili tudi mnenja strank v postopku. "Rezultati dopolnjenega okoljskega poročila bodo vključeni v študijo variant," so še dodali.

Glede nadaljnjih postopkov umeščanja hidroelektrarn v prostor so na ministrstvu pojasnili, da bo dopolnjeno okoljsko poročilo predvidoma aprila obravnavala projektna skupina za umeščanje HE Suhadol, Trbovlje in Renke v prostor. V primeru pozitivnega mnenja na njegove dopolnitve pa bo predvidoma maja ali junija sledila javna razgrnitev študije variant, okoljskega poročila in predloga državnega prostorskega načrta.

protest, nevladniki, hidroelektrarne-na-savi
Jure Klobčar
Novinarska konferenca nevladnikov pred zavodom za varstvo narave.

HSE: Postopke vodimo transparentno

Odzvali so se tudi v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), kjer današnje navedbe nevladnikov glede pritiskov in poskusov vplivanj s strani politike in investitorjev pri projektih, kot je izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi, zavračajo.

"V HSE odločno zanikamo, da bi kot koncesionar in investitor v izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi kadarkoli posredno ali neposredno pritiskali na nevladne ali katere druge organizacije," so navedli v odzivu. Ostalih podrobnosti v zvezi s projektom pa, dokler še tečejo uradni postopki, ne morejo komentirati, so še dodali.

Ob tem so opozorili na nesprejemljivost pritiskov s strani politike ali investitorjev, s katerimi se ob podajanju okoljskih in drugih strokovnih mnenj srečujejo javne institucije.

Kaj zdaj berejo drugi