Nogometna zgodba v Bakovcih se je začela leta 1953, ko je Leopoldu Červeku teta iz Amerike poslala posebno ragbi žogo. Fantje bi seveda raje imeli okroglo, zato so jo predelali. "Anton Kovačič, ki ji je dal okroglo obliko, in teta iz Amerike sta bila torej botra bakovskemu nogometu," so povedali na predstavitvi. V okviru mladinske organizacije je bil zastavljen Nogometni klub Graničar, ki je nastopal v takratni lokalni ligi, mladinci pa so uredili nogometno igrišče, ki je omogočalo vsaj osnovne pogoje za igro. Prvi ljubitelji nogometa niso imeli nogometnih čevljev, ampak so igrali bosi in brez dresov. Prve, rabljene kopačke so jim podarili nogometaši Mure, mladinska organizacija pa je poskrbela za prve drese. Z dramskimi igricami so zaslužili dovolj denarja, da so kupili blago, učiteljica Marija Cipot pa jim je iz njega sešila drese.
Temelje nogometnemu klubu, ki se je pozneje kadrovsko in materialno iz sezone v sezono krepil, so postavili mladi nogometaši na sedanjem nogometnem igrišču. Vodja zanesenjakov, ki so začrtali nogomet v Bakovcih, je bil Leopold Červek, igralci pa so bili ob njem še Alojz Dervarič, Franc Lazar, Janez Fartelj, Franc Sreš, Miloš Viher, Zoltan Kučan, Anton Bratkovič, Anton Gomboši, Anton Smodiš, Alojz Fras, Jože Jančar, Jože Makovec in Franc Ružič.
Graničar se je leta 1957 preimenoval v NK Bakovci in z ustanovitvijo Nogometne podzveze Murska Sobota leto pozneje se je začelo nekoliko bolj organizirano delo. Ob članskem moštvu so v klubu že delovali mladinci in pionirji. Kot je bilo predstavljeno, je NK Bakovci v takratni pomurski ligi zasedal vidno mesto. Leta 1965 so drugič zapored osvojili prvo mesto, kar jim je omogočilo prestop v višji rang tekmovanja v okviru mariborske podzveze, a so zaradi pomanjkanja sredstev doma v podzvezi Murska Sobota. V tem obdobju so bile ob igrišču zgrajene prve slačilnice in prostor za sodnike.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V ŽIVO) Finale pred finalom: Mura Nona - Olimpija 1 : 0*
V nedeljo so se pomerile v prvenstvu. Črno-bele so bile boljše in si s tem že praktično zagotovile nov naslov državnih prvakinj. Danes od 16.30 dalje se bodo znova udarile v polfinalu pokala. Olimpija bo prav gotovo bolj čvrsta, saj ji je to zadnja priložnost za osvojitev kakšne trofeje. Ali pa lahko Sobočanke pridejo spet do dvojne krone? Ker zmagovalec današnje tekme bo najverjetneje tudi osvojil pokal, saj se bo v finalu pomeril z zmagovalcem para ŽNK Ljubljana - WFC Drava Ptuj, ki je po kakovosti bistveno slabši kot ta, ki ga bomo spremljali. Bodite z nami!
Eden večjih uspehov na tekmovalnem področju se je zgodil v sezoni 1968/1969, ko je klub tekmoval v slovenski conski ligi – vzhod. Članska in mladinska ekipa sta se nato že po enem letu vrnili v pomurski rang tekmovanja, po zaporedni osvojitvi prvega mesta v pomurski ligi v sezonama 1970/1971 in 1971/1972 pa se je prvi ekipi ponovno uspelo preko kvalifikacij uvrstiti v consko ligo. V sezoni 1973/1974 so bili tam jesenski prvaki.
Leta 1975 je na pobudo TVD Partizan Bakovci in NK Bakovci nastal prvi rekreacijski center, s pomočjo sredstev krajevne skupnosti, donatorjev in z delom prostovoljcev je bilo zgrajeno novo igrišče. Tudi leto 1976 je bilo pomembno. Kot so predstavili, so takrat v Bakovcih gostovali nogometaši Olimpije. NK Olimpija je imel v Bakovcih številne simpatizerje, ki so organizirali iniciativno skupino Olimpijinih privržencev. 29. februarja 1976 je tako v Bakovcih potekala ustanovna skupščina Društva prijateljev Olimpije, njen predsednik je postal Stanko Mes. Zahvalo za to so nogometaši Olimpije izrazili s prijateljsko tekmo, ki si jo je ogledalo preko 4000 gledalcev.
Klub je v svoji zgodovini dosegal vidne uspehe tudi v pokalnem tekmovanju, nekajkrat so bili pomurski pokalni zmagovalci. Po osamosvojitvi Slovenije je prišlo tudi do reorganizacije ligaških tekmovanj. V sezoni 2000/2001 so bakovski nogometaši postali prvaki 3. SNL in se uvrstili v 2. SNL. Med letoma 2004 in 2006 so igrali v pomurski ligi, naslednja štiri v medobčinski, pa spet za kratek čas v pomurski ligi. Od leta 2016 ponovno tekmujejo v medobčinski ligi. Pozneje članske ekipe nekaj časa ni bilo, so pa v mlajših kategorijah tekmovali mlajši igralci. Lani spomladi je klub prevzelo sedanje vodstvo, ga saniralo in ponovno vključilo v tekmovalni pogon vse selekcije, vključno s člansko ekipo. Ta je bila v letošnji sezoni v 1. medobčinski nogometni ligi Murska Sobota tretja.
Predsednik ŠNK Bakovci Roman Balažic se je na prireditvi zahvalil vpetim v nogometno zgodbo in jim zaželel dobro delo tudi v prihodnje. Župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj je v nagovoru obudil spomine na derbije med Bakovci in Tišino, kjer je ob nogometnem igrišču preživel otroštvo. "Na tradicijo nogometa moramo biti v mestni občini ponosni. Nogometna sredina v Bakovcih je dala marsikaterega dobrega lokalnega nogometaša in marsikdo se je tu kalil. Bogata zgodovina priča, da je nogomet v Bakovcih doma, zato čestitke ne le iz vidika delovanja, ampak tudi obstanka," je dejal in dodal, da je vesel, da se vzdržuje stadion, in da je v klub vključenih tudi veliko mladih.
Anželj je Balažicu podelil priznanje mestne občine ob jubileju, predsednik pa je županu podelil priznanje za podporo mestne občine.
Danilo Kacijan je klubu čestital v imenu Nogometne zveze Slovenije in v imenu Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. Ob 70-letnici delovanja je Balažicu podelil plaketo. Želi si, da bi v športu delovalo veliko mladih, in da bi uporabljali vso zgrajeno infrastrukturo. 70 let delovanja kluba je po njegovih besedah iztočnica za nadaljnje delo, pravi pa, da bi si morali mladi večkrat ogledali slike iz preteklih let, da bi videli, kako se je zgodba razvijala, in da bi bila na to ponosna.
Balažic je podelil zlato plaketo za izredne zasluge pri izgradnji športno rekreacijskega centra Bakovci ter za pomoč klubu Andreju Šajnoviču. V obdobju med letoma 2006 in 2010, ko je bil predsednik Krajevne skupnosti Bakovci se je, tudi ob podpori takratnega župana Antona Štihca, pričela posodobitev športnega centra. Prva faza projekta je končana, v centru je pokrita tribuna s 400 sedeži in razsvetljavo, vsemi potrebnimi prostori, obnovljena in delno preseljena je tudi travnata površina, na kateri je sodoben namakalni sistem. Nared je še infrastruktura za nadaljnje faze izgradnje.
