Ob robu čarno-bejle debate, zdaj že tradicionalnega pogovora Murinih akterjev in pristašev soboškega prvoligaša, smo tudi mi zastavili nekaj vprašanj Robertu Kuzmiču, predsedniku kluba. Poslovnež z Goričkega, ki hkrati sedi na čelu telekomunikacijskega giganta Kontrona, kot se zdaj imenuje Iskratel, nam je zaupal svoje videnje razvoja Mure in slovenskega nogometa na splošno.
Če potegneva črto pod minulo sezono, je bila ta vsaj v tekmovalnem smislu neuspešna, saj vam prvič ob vrnitvi v prvo ligo ni uspelo nastopiti na evropskem prizorišču. Sezono je zaznamovala tudi trenerska menjava, ko se je moral posloviti Damir Čontala, ki je očitno stopil v prevelike čevlje Anteja Šimundže. Je bilo njegovo imenovanje napaka?
»Ne bi rekel, da je bila to napaka, saj smo se pri polni zavesti odločili, da damo priložnost mlademu, domačemu trenerju. Z njim smo si v sezoni prej zagotovili nastopanje v Evropi in tudi minulo sezono držali stik z mesti, ki vodijo v Evropo. Po seriji slabih rezultatov pa je pač prišlo do situacije, ko smo po dobrem letu dni opravili prevetritev na mestu glavnega trenerja. Res je, naš cilj je bil Evropa in ta ni bil dosežen – na koncu nam je zmanjkal pravzaprav samo en gol. Je pa bilo kljub temu v minuli sezoni kar nekaj pozitivnih stvari. Dodana vrednost je gotovo priključitev ženske ekipe, kar je bil velik formalnopravni zalogaj. Jedro ženske ekipe smo ohranili in ekipo hkrati okrepili, rezultat pa sta dve osvojeni lovoriki. V prvi polovici sezone nam ni šlo po načrtih tudi v mlajših selekcijah, vendar smo z nekaj spremembami dvignili nivo in na koncu dosegli solidna mesta. Po drugi strani smo poslovali v skladu z našimi proračunskimi zmožnostmi in financiranje kluba ni bilo pod vprašajem. Izvedli smo tudi ogromno infrastrukturnih investicij, ki smo jih zagotovili z več viri. Ob lastnih sredstvih nam je priskočila na pomoč občina, pridobili smo tudi sredstva Fundacije za šport, Nogometne zveze Slovenije in drugih sponzorjev ter pokroviteljev.«
Mura pod vašim vodstvom posluje pozitivno in je v tem pogledu svetla izjema med klubi v prvi ligi. Bi rekli, da se izplača vlagati v slovenski nogomet?
»Ta hip bi težko trdil, da je vlaganje v nogomet v Sloveniji donosno, lahko pa rečem, da je z načrtovanim delom in rastjo po meri možno zagotoviti, da je klub samozadosten. Pri tem moraš imeti seveda nekaj športne sreče – dosegati rezultate, ki prinašajo evropske tekme, in biti uspešen pri vzgoji mladih igralcev, ki jih lahko pozneje prodaš. Ob vstopnicah, sponzorjih, nogometni zvezi, občini in vadninah so namreč prodaja igralcev in finančne nagrade evropskih tekem glavni vir financiranja kluba. Če rast prihodkov sledi temu načrtu, se poslovanje kluba pokriva. Ne gre pa na kratki rok pričakovati velikih dobičkov, to je tek na dolge proge. Tudi en klub sam težko naredi ta preskok, saj je to odvisno od rasti celotnega nogometnega ekosistema. Če želimo na nogomet gledati kot na investicijo, se mora dvigniti celoten nivo slovenskega nogometa in pri tem bi se morali vsi klubi obnašati poslovno.«
Kako je z deležem pokojnega Antona Hozjajnova, ki je bil četrtinski lastnik v družbi Nogometni management Mura, z društvom povezanem subjektu?
»Delež preminulega Hozjajnova je predmet dedovanja, zato je to še v procesu urejanja. Aktivnosti se odvijajo v smeri, da se ta delež na koncu prenese na nas.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(VIDEO) Tako poteka pravilna vožnja v spornem dvopasovnem krožišču v Lendavski ulici
Pri vključevanju v krožišče z dvema prometnima pasovoma moramo najprej zapeljati na levi oz. notranji prometni pas, če krožišča ne nameravamo zapustiti pri prvem izvozu. V krožišču v Lendavski ulici v Murski Soboti se večina voznikov tega ne drži.
Nedavno je bil v mestnem svetu sprejet prostorski akt za območje Fazanerije, za kar ste si pri Muri dolgo prizadevali. Ta bo omogočal tudi nadaljnji razvoj stadiona.
»Zadovoljni smo, da je bil ta akt končno sprejet, saj se je res dolgo vleklo. V klubu smo se resnično zelo angažirali in sodelovali z mestno občino pri njegovi pripravi. Zdaj se lahko zahvalim vsem deležnikom in upam, da do konca leta dobimo vsa potrebna soglasja za gradbeno dovoljenje, da bomo naslednje leto lahko kandidirali na razpisih za pridobitev sredstev.«
Govoriva o gradbenem dovoljenju za dograditev tribune?
»Tako je. To je prvi del investicij v stadion, ki je načrtovan prihodnje leto – dokončanje vzhodnega loka tribune. Naša želja je, da bi 100 let Mure prihodnje leto zaznamovali vsaj s to pridobitvijo.«
Iz prostorskega akta pa so izpadla predvidena pomožna igrišča, ki so verjetno še bolj potrebna kot dograditev stadiona.
»Za zdaj uporabljamo pomožna igrišča, ki smo si jih zagotovili s sodelovanjem z raznimi klubi, vasmi in tudi občinami, ampak to je zgolj kratkoročna rešitev. Še naprej si prizadevamo najti rešitev v okviru soboške občine. Tu vidimo potencial v grbavici, ampak prej se mora zgoditi selitev vodnega zajetja. Že po naravi bi morala biti vodna zajetja zunaj mesta in menimo, da bi to moralo biti že zdavnaj preseljeno. Je pa to stvar dolgotrajnih postopkov, ki lahko trajajo še kar nekaj let, zato alternativno iščemo tudi dodatne možnosti za gradnjo centra za trening. Potrebna investicija bi bila velika, tudi če bi se pridobilo zemljišče, zato bomo verjetno morali poiskati soinvestitorja in sredstva pridobiti še prek različnih razpisov, ki bodo na voljo. Skratka, najprej je treba identificirati lokacijo, nato pa pridobiti vsa potrebna dovoljenja in zagotoviti sredstva.«
Prej ste omenili, da bi morali dvigniti nivo slovenskega nogometa, a v zadnjem času se zdi, da je ta celo v nazadovanju. Kdo je odgovoren za to in kaj bi morali narediti za korak naprej?
»Ne bi kazal s prstom na nikogar, saj moramo pogledati, kot sem že dejal, na celoten nogometni ekosistem. Jasno je, da želimo napredovati, tako na klubskem kot reprezentančnem nivoju, ampak za to je potreben srednjeročni načrt v smislu nogometnih akademij in nogometnih centrov, s poudarkom na vzgoji mladih nogometašev. Prvi rezultati v mladinskih selekcijah so spodbudni in to je treba nadgraditi. Vzpostaviti moramo tudi večje sodelovanje med klubi v prvi ligi in skupaj skrbeti za promocijo našega nogometa. Vse to mora potekati vzporedno, saj tega ne more storiti zgolj en klub ali pa samo nogometna zveza. Vsi moramo slediti tem ciljem, res pa je, da mora biti vlečni konj nogometna zveza kot krovna organizacija v državi. Menim, da bomo na državnem nivoju glede na našo velikost in potencial, ki ga premoremo, stežka omogočali vrhunske razmere za toliko različnih kolektivnih športov. Super je, da imamo toliko talentov in nadarjenih športnikov in smo v večini disciplin na vrhu ali tik pod njim, ampak na dolgi rok je to nevzdržno. Šport se je profesionaliziral, pri čemer so se veliko večje države od naše odločile za strateške športe, v katere tudi dolgoročno vlagajo.«
Morali bi se torej odločiti, da je nogomet šport številka ena v državi.
»Nogomet gotovo, ampak določiti je treba tudi druge prioritetne športe, ki bodo strateškega pomena. Čeprav bodo nekateri razočarani, se bo le tako lahko zagotovil neki minimum sredstev, ki bo podlaga za razvoj. In pri tem ne mislim samo na infrastrukturo, ki je neki osnovni pogoj, ampak tudi denimo na izobraževanje kadrov. Če v športu nimaš kvalitetnega strokovnega kadra, ki se stalno izpopolnjuje, koraka naprej ni mogoče doseči.«
Kako v tem kontekstu deluje Murina nogometa šola? Je sodelovanje s pomurskim nogometnim okoljem dobro?
»Tu vidim precej možnosti za izboljšanje. Že pred prejšnjimi volitvami v murskosoboški nogometni zvezi smo si zamislili, da bi vzpostavili tako imenovane regionalne centre in na ta način okrepili sodelovanje, do česar pa žal takrat ni prišlo. Nekaj smo poskušali sami, ko smo ustvarili nogometni center Goričko, ki se je pokazal kot dobra zasnova, a to je treba nadgraditi. Po tem vzoru bi vzpostavili še druge centre, kjer bi sodelovali z beltinskim, ljutomerskim, gornjeradgonskim območjem ter drugimi v regiji. Povezovanje klubov in mlajših selekcij je po mojem mnenju ključno za napredek pomurskega nogometa. Otrok, ki igrajo nogomet, je pri nas veliko, veliko je bilo storjenega tudi za promocijo nogometa, zato bi bilo prav, da si ta potencial regionalno razporedimo.«
Damjan Ošlaj je denimo v nedavnem intervjuju za Vestnik dejal, če ga nekoliko parafriziram, da je v slovenskem nogometu preveč povprečnih tujcev, ki niso nič boljši od domačih nogometašev. Kako je s tem pri Muri?
»Imamo podobne izkušnje, toda treba je poudariti, da je pomemben tudi rezultat, ki ti omogoča uvrstitev v Evropo. Tako lažje privabiš boljše igralce in tudi lažje prodaš že 'izdelane'. To je težko dosegati samo z mladimi in neizkušenimi igralci. Zmeraj iščemo neko zdravo kombinacijo, pri čemer poglede usmerjamo predvsem za tujci z izkušnjami. Vselej se seveda ne obnese, zato bomo v prihodnje skušali poiskati kadrovske rešitve doma, tujci pa, če že pridejo, naj delajo razliko.«
Vse večji poudarek se v zadnjem času daje ženskemu nogometu, kar ste hitro prepoznali tudi pri Muri. Je pred ženskim nogometom svetla prihodnost?
»Res je, ženski nogomet je trenutno v trendu, poleg tega to narekujejo neke zahteve, saj bo v prihodnje za klube pri udejstvovanju na mednarodnem nivoju ženska selekcija eden izmed pogojev. Kar pa se tiče vlaganj in pomoči pri razvoju ženskega nogometa, o čemer se veliko govori, se stvari odvijajo počasneje, kot bi si želeli. Vedeti je treba tudi, da imamo v Sloveniji maksimalno štiri, pet klubov, ki so do neke meri konkurenčni, zato je to težko nadgraditi v kvalitetno ligo.«
Za obstoj kluba sta, kot ste namignili med vrsticami, ključna udejstvovanje na evropskem prizorišču in prodaja igralcev, pri čemer je eno povezano z drugim. Muri torej prihodnje leto Evropa ne sme uiti.
»Naš cilj vsekakor ostaja končna uvrstitev na mesta, ki vodijo v Evropo, ali pa, da si to evropsko vozovnico zagotovimo z osvojitvijo pokalnega tekmovanja. Od tega ne odstopamo. Enaki cilji so prisotni tudi pri ženski ekipi.«
Bo klub prihodnje leto, ob naslednji evropski preizkušnji, imel še istega predsednika?
»Moj drugi mandat na čelu kluba se res kmalu izteče, natančneje 4. avgusta, zato bomo teden prej opravili volitve. Odločil sem se, da bom vnovič kandidiral za predsednika kluba. Pripravili smo štiriletno razvojno strategijo, zato sem pripravljen ponovno prevzeti odgovornost, da Muro popeljemo uspešno naprej. Ni pa rečeno, da bom tudi edini kandidat.«