vestnik

(KOLUMNA) Odgovornim velja poziv, da prevetrijo tekmovalna pravila

Miha Šoštarič, športni delavec, 8. 5. 2024
Jure Zauneker
Fotografija je simbolična.
Šport

Tradicionalni lokalni obračuni na nogometnih zelenicah morajo ostati, saj gre za dediščino, ki zaznamuje dogajanje tako v Prlekiji kot v Prekmurju.

Prevelik energijski vnos in obenem premajhna poraba. To sta ključna dejavnika za debelost. V telo vnesemo preveč kalorij, ki jih nato zaradi »sedečega« življenjskega sloga ne zmoremo porabiti. Statistični podatki so skrb vzbujajoči. Predvsem v povezavi s šoloobveznimi otroki. Nekje sem zasledil podatek, da bo do leta 2030 že več kot četrt milijarde šoloobveznih otrok in mladostnikov na zemeljski obli debelih. S tem bo pritisk na zdravstveni sistem večji, morda celo neobvladljiv.

Zato je naloga prostovoljcev na področju športa ob pomoči lokalnih skupnosti spraviti čim več otrok na športne površine. Lokalne skupnosti, tudi s pomočjo nepovratnih sredstev panožnih zvez, pristojnega ministrstva in fundacije za šport, skrbijo, da je vedno več funkcionalnih športnih površin, tako v zaprtih prostorih kot tudi na prostem. Občine tako ponujajo prizorišča za različne športne panoge. Večja je občina, več športnih disciplin je ponujeno vsem za rekreiranje ter tudi za tekmovalni šport. Veliko težje delo imamo športni delavci. S svojimi programi želimo v proces vadbe pritegniti čim več mladostnikov, a ti so v zadnjem obdobju »okupirani« s pametnimi elektronskimi napravami. Ugotavljamo, da je športnih disciplin na voljo vedno več, otrok, pripravljenih sodelovati v tekmovalnem športu, pa vedno manj. Poleg »sedečih« otrok je težava tudi nataliteta.

V nekaterih okoljih se prav zaradi omenjenega že soočajo s težavami. Če je v dekliških oz. ženskih športnih panogah morda nekoliko lažje, saj vsaj v Pomurju v ekipnih športih za nežnejši spol prevladuje odbojka in je populacije za več uspešnih ekip trenutno dovolj, se v športih z udeležbo dečkov vedno pogosteje dogaja, da mladih primanjkuje, kar povzroča tudi zaprtje klubov. Tudi takih z dolgoletno tradicijo.

Najbolj množična športna panoga, ne le v deželi ob reki Muri, je nogomet. Skoraj vsaka občina tako na desnem kot tudi levem bregu reke ima svoj klub s t. i. velikim nogometom. Lokalni obračuni že od nekdaj privabljajo številne, da proste konce tedna preživljajo s prijatelji in znanci ob nogometnih zelenicah in bodrijo svoje. A se pojavlja bojazen, da teh lokalnih obračunov v prihodnje več ne bo. Krovna organizacija želi oz. pogojuje nastopanje članske ekipe v nekem rangu tekmovanja z določenim številom mlajših selekcij. Ker pa otrok primanjkuje ali so razpršeni po različnih športnih panogah, se pojavljajo v teh tradicionalnih pomurskih klubih težave z zagotavljanjem mlajših selekcij.

Klubi, ki nastopajo z mlajšimi selekcijami v ligah pod okriljem Nogometne zveze Slovenije, se z veseljem ozirajo po manjših in nadarjene otroke zvabijo k sebi, s tem pa slabijo »vaške« klube, ki bodo primorani ob vse zahtevnejših tekmovalnih pogojih, med katere sodi tudi licenciranje, zapirati svoja vrata, igrišča in funkcionalni prostori pa bodo prepuščeni propadu. Ob tem ne velja pozabiti, da je v Pomurju izredno priljubljena vrsta rekreacije oz. tekmovanja mali nogomet na travi, ki prav tako zahteva določeno število igralcev, v Ljutomeru pa je na visoki kakovostni ravni še futsal, ki se prav tako napaja, vsaj v mlajših selekcijah, z igralci »velikega« nogometa.

Zato velja poziv odgovornim, da prevetrijo tekmovalna pravila in prisluhnejo volonterjem v klubih, ki želijo ohraniti na tekmovalnem nivoju člansko ekipo, ne glede na število mlajših selekcij. Tradicionalni lokalni obračuni na nogometnih zelenicah morajo ostati, saj gre za dediščino, ki zaznamuje dogajanje tako v Prlekiji kot v Prekmurju.

kolumna mnenje šport prostovoljci