Soboški črno-beli so bili po skromnem remiju z Radomljani v skoraj izgubljenem položaju, po zmagi v Sežani ter remiju Kopra in poraza Domžal pa so evropske sanje spet žive. Dejan Grabić in njegovi varovanci usode še nimajo v svojih rokah, toda v boju za četrto mesto, ki po pričakovanih razpletih polfinalnih pokalnih preizkušenj tudi »uradno« zagotavlja nastop na mednarodnem odru, so spet živi. »Potrebovali smo zmago, potrebovali smo ves izkupiček. Po slabšem nizu je bilo to res nadvse dobrodošlo. Smo v zahtevnem položaju. Vsaka preizkušnja je izjemnega pomena in vemo, kaj moramo početi. Na vsaki moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da bi bili uspešni,« pravi Mihael Klepač.
Nismo hoteli? Nikakor ne!
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Muraši so se bili po domačem spopadu z rumeno-črnimi prisiljeni soočiti s številnimi kritikami. Tudi trenerjevi očitki tokrat niso ostali v slačilnici, temveč je mnoge delil z javnostjo. Nekateri so menili, da je morda nastopil nekoliko preostro … »Ah, ni bilo nič takšnega. Kar je trener povedal v slačilnici, je tam tudi ostalo, tudi igralci smo imeli sestanek. Kapetani so povedali svoje, pogovorili smo se med seboj in vse to smo očitno potrebovali, da smo se predramili. Če se na treningih maksimalno trudiš, če iz dneva v dan vsi delamo na vso moč, se ti to vrne. Toda ne gre za to, da nismo hoteli, da nam ni bilo mar. Nikakor ne, temveč smo padli v neko 'sivino'. Kot bi nas zajelo malodušje. Kakšno tekmo smo zmagali, veliko je bilo remijev, sledil je poraz ... Bila so precejšnja nihanja, ni in ni nam uspelo ujeti pozitivnega niza, na kar so nedvomno vplivale tudi kadrovske preglavice s poškodbami, kartoni, boleznimi.«
Vedno in povsod »na nož«
Odziv na Krasu je bil takšen, kot so si Prekmurci želeli. »Drži, hkrati smo seveda vedeli, da nas čaka zelo zahtevna naloga. Razmere v Sežani so specifične, tako kot mi so tudi gostitelji nujno potrebovali točke. Vedeli smo, da pretirane lepote v igri ne bo, da bo marsikaj odvisno od pristopa in da bi dvoboj utegnil odločiti že manjši padec zbranosti. Domačini so bili dobri, prav tako so imeli priložnosti, mi smo svoje izkoristili za zasluženo zmago,« je film nazaj zavrtel dvakratni strelec proti Taboru. Prvi je bil mojstrovina, za povišanje vodstva je izkoristil čudovito preigravanje in podajo Mirlinda Dakuja. »Seveda sem tega vesel, to mi je okrepilo samozavest, toda najpomembnejši je uspeh ekipe, to je ključnega pomena. Smo v položaju, ko moramo vedno in povsod igrati 'na nož' ter dati vse od sebe za želeni dosežek. To je to, to mora biti v želji po končnem četrtem mestu naše vodilo. Ne sme nas zanimati nič drugega kot poskusiti zmagati vsako tekmo,« je pripovedoval Mihael Klepač, ki je tako prekinil strelski post. Trajal je zelo dolgo, pred tem je nazadnje v polno zadel daljnega 2. novembra. »Resda je bilo vmes tudi nekaj podaj, vendar tega niti ne računam. Igram v napadu, od mene se pričakujejo zadetki, a si nenehno prizadevam, da bi prispeval svoj delež k uspehu ekipe.«
Počutim se dobro
Nihanja so stalnica njegove kariere. Pogosto zablesti, toda potem pogosto sledijo tudi padci. Manjka mu stanovitnost. »Strinjam se, da je tako, potrebujem predvsem kontinuiteto. Težko je, ko igraš dve ali tri tekme, pa potem znova ne. Zavedam se svoje kakovosti in vem, v kolikšni meri lahko pomagam moštvu. Ni prijetno, če ne igraš redno. Če povežeš nekaj preizkušenj in se nato znova preseliš na klop ter moraš tako vedno znova loviti želeni ritem. Ampak zame je ključnega pomena, da se počutim dobro, da sem pripravljen, zdaj, hvala bogu, igram. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje,« je povedal 25-letni krilni napadalec. Mnogi se strinjajo, da njegove sposobnosti niso vprašljive, a obenem dodajajo, da prav tako ni sporno, da jih do zdaj ni unovčil v zadostni meri. Kdaj pa kdaj je slišati celo misel, da bi igralec s takšnim nogometnim znanjem lahko služil milijone … »Spet bom ponovil, da je razlog bržčas pomanjkanje kontinuitete. Na treningih se trudim po najboljših močeh in delam, kar od mene zahteva trener. V čim večji meri poskušam uresničiti njegove naloge. Če redno igram, si to prizadevam vračati z dobrimi igrami. Vem, kaj zmorem, enostavno potrebujem minute na igrišču. To je želja vsakega igralca.«
Moramo verjeti
Muraši bodo lov na četrto mesto nadaljevali z jutrišnjim spopadom proti Bravu v Fazaneriji. »Prihaja zelo dobra ekipa, ki jo naš trener odlično pozna. Bomo videli, kako se bodo Ljubljančani postavili na igrišču, vsekakor se bomo morali na njihov način igre ustrezno odzvati. Naša prednost je, da igramo na domačem igrišču, pred svojimi navijači, toda čaka nas nadvse zahtevna naloga. Morali bomo biti na primerni ravni, treba se bo maksimalno potruditi. Na treningih delamo odlično, takšno je tudi ozračje v ekipi. Če bomo to prenesli na tekmo, nam bo lažje, seveda pa ni nikakršnega dvoma, da nas zanima le ves izkupiček. Če bomo vsi dali vse od sebe, ne dvomim v ugoden razplet. In verjamem, da bomo v končnici prvenstva dosegli namen. Moramo verjeti, da bomo na koncu četrti,« je odločen Mihael Klepač, ki se strinja, da je Olimpija popolnoma zasluženo osvojila naslov prvaka. »Težko bi bilo reči kaj drugega. Ljubljančani so kakovostna ekipa z nekaj izvrstnimi posamezniki in odličnim trenerjem. Igrajo dober nogomet. Že na začetku sezone jim je uspel pozitiven niz, ki jih je nosil naprej vse do končnega prvega mesta. Da, Olimpija je zasluženo prvak in prepričan sem, da se s tem še ni zadovoljila ter da bo naredila vse, da bi osvojila dvojno krono.«