Nino Kouter: "Navijači so naš dodatni motivator"

Ste takrat, ko ste se kot večina mladih v vasi podili za žogo, sanjali o tem, da boste nekoč nastopali v prvoligaški konkurenci in bo igranje nogometa vaš poklic?
»Nikakor ne. Ko sem prvič obul nogometne čevlje, sem želel le igrati nogomet. Pri dvanajstih letih sem oblekel dres takratne Mure in začel sanjati o tem, da bi se nekoč dokazal v članski ekipi. Po nastopih v mlajših selekcijah se mi je julija 2011 izpolnila želja, saj sem na tekmi s Koprčani prvič uradno oblekel članski dres v prvi ligi.«
Prvoligaško tekmovanje v Murinem dresu ste tako okusili že leta 2011, ko še niste dopolnili 18 let. Lahko primerjate takratno zasedbo in ekipo, ki zdaj igra v prvi ligi?
»Takratna ekipa je bila v povprečju starejša in soigralci so imeli veliko več izkušenj. Takrat sta bila liderja v ekipi Damjan Ošlaj in Fabijan Cipot, v napadu nam je pomagal Bosanec Nusmir Fajić. Sedanja ekipa je zelo mlada in ji manjkajo izkušnje, kar se je poznalo na nekaterih tekmah. Veliko igralcev igra prvič v prvi ligi, vendar z željo in borbenostjo dokazujemo, da se lahko kosamo tudi z igralci, ki imajo že veliko daljšo kilometrino v tem rangu tekmovanja.«

Jesenski del je končan. Kako bi ocenili doseženo?
»Kljub temu da smo novinci v ligi, smo pokazali všečno igro. Na nekaterih tekmah nam je zmanjkalo malo sreče, na nekaterih izkušnje, toda to je nogomet, ki ti včasih da, včasih vzame. Postavili smo si trdne temelje za nadaljevanje prvenstva. Pred sezono smo si kot cilj zastavili obstanek v ligi, vse, kar bo več, pa bo odlično.«

Po dramatični končnici v Ljubljani, ko ste na tekmi z Olimpijo dosegli točko, ste na naslednjih dveh tekmah pred domačimi gledalci dobili le točko. Kaj je krivo, da niste na teh dveh tekmah odnesli polnega izkupička?
»Kot na vsaki tekmi smo tudi Celjane in Kranjčane želeli premagati, dobiti vse tri točke. Na obeh tekmah smo dali vse od sebe, ampak se nam na žalost ni izšlo, kot smo si zamislili. Priigrali smo si veliko priložnosti, a jih žal nismo izkoristili.«

Mnogi menijo, da je trener Ante Šimundža iz vas iztisnil maksimum in da izvrstno opravlja svoje delo. Kako ste se ujeli z njim?
»Zame je Ante Šimundža eden boljših trenerjev. Z njim se zelo dobro razumem. S svojim pristopom in načinom dela nas pripravi, da na vsakem treningu in vsaki tekmi damo vse od sebe.«
Po nekaterih odličnih predstavah, predvsem na tekmah z Domžalami in Mariborom na domačem igrišču ter z Olimpijo v gosteh, navijači vidijo Muro v evropskem tekmovanju. Morda že naslednje poletje?
»Prehitro je, da bi zdaj govorili o tem. Pred nami je še veliko trdega dela in veliko težkih preizkušenj. Seveda bi bil zelo vesel, če bi nam to uspelo že v tej sezoni.«
Še vedno ste v konkurenci za pokalni naslov. Spomladi vas čaka polfinale z Mariborom. Prva tekma v gosteh, povratna pa na vaši Fazaneriji.
»Zelo sem vesel, da smo se uvrstili med štiri najboljše ekipe v pokalnem tekmovanju. Preostale tri ekipe, ki so poleg nas v konkurenci, so izredno močne, kar dokazuje tudi pogled na prvenstveno razpredelnico. O Mariboru ne gre izgubljati besed. Gre za odlično ekipo, vendar se mi ne bomo vnaprej predali. Na prvo tekmo v Ljudski vrt gremo, da iztržimo čim bolj ugoden rezultat, na povratni tekmi, pred polnimi tribunami naših najzvestejših navijačev, pa bomo naredili vse, da se uvrstimo v veliki finale.«
Prejšnjo sezono NŠ Mura v drugi ligi, letos v prvi. Kako bi ocenili razliko v kakovosti lig?
»Kakovostna razlika je zelo velika. V prvi ligi se igra veliko hitreje, disciplina v igri je večja. Prav tako se igra bolj čvrst nogomet, za vsako napako, ki jo narediš, te nasprotnik lahko kaznuje.«
Vaš zadetek na tekmi z Domžalami je bil nekaj posebnega. Vratarja gostujočih Dejana Milića ste premagali s t. i. rabono, posnetek tega zadetka je v samo devetih urah videlo poldrugi milijon ljudi. Kako ste prišli do zamisli, da tako sprožite žogo na gol? Ste pričakovali, da bo to zadetek jeseni?
»Težko rečem, kaj se mi je v tistem trenutku pletlo po glavi, saj se je to zgodilo v sekundi. Prišlo je spontano, zgodilo se je samo od sebe. Na treningu poskušaš večkrat streljati na vrata na različne načine, tudi s t. i. rabono. Takrat, ko sem prišel pred vratarja Domžal, sem sprožil in na veselje vseh zadel. Še zdaj čutim mravljince po telesu, ko se spomnim tiste eksplozije navdušenja v naši Fazaneriji ob proslavljanju zadetka. Nisem pričakoval, da bodo ljubitelji nogometa mojo 'rabono' izbrali za zadetek jeseni, sem si pa tega po tihem želel.«

Ekipa NŠ Mura je imela v jesenskem delu prvenstva neverjetno podporo navijačev. Tako na tekmah doma kot tudi v gosteh. Ste pričakovali, da bo vaše nastopanje v prvi ligi doživelo takšen odziv ljubiteljev nogometa?
»Navijači Mure so že od nekdaj nekaj posebnega. Ni težko videti, da Prekmurje živi za ta klub in nogomet. Pričakoval sem, da bo obisk na tekmah doma velik. Obisk na gostovanjih pa me je zelo pozitivno presenetil. Posebej v Mariboru in Ljubljani. Podpora navijačev nam veliko pomeni, saj so naš dodaten motivator. So v pravem pomenu naš dvanajsti igralec na vsaki tekmi. Res so nekaj posebnega, saj nas spodbujajo tudi takrat, ko nam ne gre. To redko doživiš. Velik poklon vsem.«

Medtem ko je klubski nogomet, predvsem po zaslugi Maribora, dokaj dobro zapisan na evropskem prizorišču, je reprezentančni nogomet dosegel dno. Kako komentirate zadnje rezultate naše reprezentance?
»Verjamem, da smo boljši, kot kažejo trenutni rezultati, in si ne zaslužimo mesta, na katerem smo trenutno.«

V javnosti je bilo veliko razprav zaradi tega, ker so nekateri nogometaši, ki nastopajo v tujini, zavrnili nastop za reprezentanco. Kaj vi menite o tem?
»Povabila v reprezentanco ne bi smel zavrniti nihče. Igralcem, ki so poklicani, da nastopijo v dresu z državnim grbom, mora to biti čast. Zastopanja barv svoje države ne moreš zavrniti. Je pa ob tem treba poznati tudi ozadje, zakaj je torej prišlo do tega, da so nekateri zavrnili nastopanje v reprezentanci.«
Kaj boste počeli, ko boste nogometne čevlje obesili na klin?
»Ideje, kaj bi lahko počel po koncu profesionalne kariere, so, vendar jih zdaj še ne bi razkrival. Za zdaj razmišljam le o igranju nogometa in o tem, da dam čim večji delež k uspehom soboškega kluba. Če ne bo poškodb, bom lahko na takšnem ali celo višjem nivoju igral še veliko sezon, za uresničitev idej v prihodnosti brez profesionalnega nogometa pa bo takrat, ko bom končal kariero, veliko časa.«