vestnik

(S TRIBUNE) Izgovorov ne sme biti. Za finale gre

Andrej Bedek, 25. 4. 2024
Loris Cipot
Grimase na obrazih naj bodo takšne kot na zadnjih srečanjih Amadeja Maroše, ki se veseli tudi povsem običajno osvojenega avta.
Šport

Danes grem na obe tekmi, z menoj na stadionu bo tudi dober znanec, pravzaprav legenda Mure, Ivan Mertük Vanek.

Ko bosta danes na polfinalnih srečanjih pokalnega tekmovanja NZS na prekrasno zelenico soboškega stadiona stopili obe ekipi Mure, izgovorov preprosto ne sme biti. Če bo nasprotnik igral na dolge žoge na svojega visokoraslega napadalca, bo treba to podajo predvideti in temu igralcu z odločnim skokom, tudi z dvignjenim komolcem in udarcem v brado, če bo treba, odvzeti okroglo usnje. Če se bomo znašli v zaostanku, bo treba met iz avta izvesti čim hitreje, udarec iz kota pa bo moral biti še bolj natančen kot sicer. Tudi za ceno rumenega kartona je treba danes tekmecu in sodniku, pa čeprav je najboljši v Sloveniji in bo sodil na evropskem prvenstvu, že na ogrevanju sporočiti, kdo je doma v Fazaneriji.

Dres obeh domačih ekip mora biti ob polčasu, če ne že prej, dodobra preznojen, umazan z blatom in travo zaradi drsečih startov, naj bodo na dresu še kapljice krvi zaradi odrgnjene kože. Oba trenerja morata ostati skoraj brez glasu, publika pa sploh ne sme pomisliti, da si ne bi v zobe vzela gostujočih igralcev ter glavnega sodnika že pred prvim žvižgom. Igralke in igralci na rezervnih klopeh morajo s prvo enajsterico dihati kot eno in sleherno potezo soigralca – bodisi slabo bodisi dobro – pospremiti z bodrenjem. Grimase na obrazih naj bodo takšne kot na zadnjih srečanjih Amadeja Maroše, ki se veseli tudi povsem običajno osvojenega avta. Stisnjeni zobje, kriki navdušenja in visoko dvignjena pest. Ali izrečene kletvice, ker bi mu lahko soigralec odigral mnogo boljšo podajo.

Danes grem na obe tekmi, z menoj na stadionu bo tudi dober znanec, pravzaprav legenda Mure, Ivan Mertük Vanek. Počaščen sem biti v njegovi družbi. Včeraj sem ga vprašal, kaj je recept za zmago obeh ekip, tako ženske kot moške. »Ko smo mi igrali polfinale pokala, nismo potrebovali navodil trenerja ali nagovora predsednika. Zavedali smo se, kaj nam prinaša zmaga. Pred ogrevanjem smo se le spogledali, naši pogledi so govorili vse. Da se bomo do konca borili za ta naš sveti grb. Čeprav smo kdaj takšno tekmo izgubili, pa smo vseeno vedeli, da smo dali vse od sebe. To so na koncu občutili tudi navijači,« mi je rekel Vanek.

Izgovorov danes zato ne sme biti. Za finale gre.

mura pokal navijači