V obdobju, ko so vsakodnevni podatki o okuženih, tudi pri nas v Pomurju, skrb vzbujajoči, so številni prostovoljci, ki svoj prosti čas in denar namenjajo za obstoj marsikatere športne skupine pri nas, dobili dodatne zadolžitve. Z masko na obrazu in termometrom, seveda brezstičnim, so se prelevili v volonterske zdravstvene delavce. Nacionalne panožne zveze so, verjetno po priporočilu epidemiologov, pripravile razne formularje, ki jih je treba izpolnjevati in nato neko obdobje tudi hraniti. Za koga? A bodo ti formularji res komu koristili ob izbruhu novega žarišča, povezanega z eno od oseb, ki je bila minuli konec tedna na športnem prizorišču? Ne verjamem.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pred vrati so prvomajski prazniki. To so napotki za kurjenje kresov
Pripravila jih je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Prostovoljci v športu imajo tako zdaj nalogo, da odčitajo prisotnemu športniku, članu klubske delegacije in gledalcu telesno temperaturo. Morda se to večini ne zdi težko delo. Proti glavi podržiš brezstični termometer, ki odčita temperaturo. Številni v dvorane, kjer tekme potekajo v večernih terminih, ko se zunanja temperatura spusti pod 15 stopinj Celzija, prisopihajo peš, morda s kolesom. In ob vstopu v dvorano termometer pri marsikom kaže krepko pod 36 stopinj. Nekatere lahko ocenijo celo kot podhlajene. So zdravi? Bi ob daljšem zadrževanju v dvorani morda pri tem udeležencu termometer pokazal 37 stopinj in več ? Kdo ve.
Udeleženci športnih prireditev, v futsalu je že tako, morajo v posebne tabele zapisati tudi, ali imajo nahod ali morda kašljajo, se slabo počutijo, občutijo bolečino v grlu, žrelu ali trebuhu oz. imajo celo drisko. Vsak, ki želi tisti dan odigrati tekmo ali jo spremljati s tribune, bo seveda vse omenjene simptome zanikal. Povsem razumljivo, kljub temu da je ob tem na stranski tir dal skrb za javno zdravje širše množice.
Ob tem je vprašanje, ali ima to vse skupaj smisel, povsem umestno. Že tako obremenjeni športni delavci, od katerih nekateri pustijo na stranskem tiru tudi družinsko življenje, so še bolj obremenjeni.
Vsi ti športniki, ki prihajajo na športna prizorišča z masko, se pozneje na tekmovališču spopadejo brez zaščite na obrazu. Zasopel tekmovalec nasprotniku diha v obraz, ob naporu celo kdaj pa kdaj zakašlja. In če bo usoda hotela, bo okužil vse okoli sebe. Ne glede na vse ukrepe, od katerih so nekateri povsem nesmiselni.