Po enajstdnevnem »lockdownu« so sprostili ukrepe na področju športnih tekmovanj in treningov. Klubska nogometna tekmovanja so mirovala en mesec, saj je bil pred zaprtjem države reprezentančni premor zaradi tekem mlade in članske reprezentance. Prva liga v moški konkurenci se je nadaljevala že pred tremi dnevi, ko je bila odigrana zaostala tekma 27. kroga, ta konec tedna pa bodo na zelenice stopili še preostali prvoligaši v moški in ženski konkurenci. Prav tako je bilo pred dvema dnevoma sporočeno, da bodo sezono lahko nadaljevali tudi klubi iz nižjih lig. Po eni strani razveseljiva novica za vse, ki jih to zadeva, po drugi strani pa skrb, kako dobro telesno pripravljeni se bodo športniki vrnili na igrišča.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Kolumna) Kdo želi živeti večno?
Verjamem, da se dolgoživi svetopisemski očaki niso podvrgli nobenemu tretmaju, razen zaupanju.
Marsikoga skrbi, ali zaradi napornega sporeda tekem, ki predvsem nogometaše v prvi ligi čaka do konca sezone, ne bo več poškodb. Nogometaši so zaradi prepovedi morali prekiniti skupinske treninge, individualni treningi, ki jih opravljajo doma po navodilih trenerskega štaba, pa s skupinskimi še zdaleč niso primerljivi. To priznavajo tako igralci kot trenerji. Padec forme celotne ekipe lahko pri klubih, trenutno uvrščenih v zgornjo polovico tekmovalne lestvice, pomeni tudi izgubo položajev, ki vodijo v evropska tekmovanja. To posredno pomeni tudi izgubo nekaj sto tisoč evrov, ki jih klubi z uvrstitvijo v skupinski del omenjenih tekmovanj, kasneje pa tudi z zmagami ali neodločenimi izidi v skupini, prejmejo. Vemo namreč, da je ta denar več kot dobrodošel in marsikateremu klubu tudi nujno potreben za normalno delovanje.
Posledice, ki jih enajstdnevna prekinitev športnih aktivnosti (lahko) ima tako za profesionalne kot rekreativne športnike, vendarle niso tako enoznačne in zanemarljive, kakor so nam jih ponovno želeli prikazati odločevalci. Ki pa so v isti sapi priznavali, da je šport nujen za telesno in duševno zdravje človeka. Žal se njihove besede tudi tokrat niso skladale z njihovimi dejanji, upamo pa lahko le, da že četrto tovrstno omejevanje športnih dejavnosti v zadnjem letu res pomeni dokončno sprostitev in ne samo kratkega »prezračevanja«.