Manj kot pet mesecev je minilo, odkar so se nad Damirjem Čontalo, Murinim strategom, prvič resneje zgrnili temni oblaki. Po seriji slabih rezultatov in neprepričljivih predstavah ni bilo malo tistih, ki so zahtevali slovo mladega trenerja. Celo sam naj bi želel vrČti puško v koruzo, a se je vodstvo črno-belih z Robertom Kuzmičem in Denisom Rajbarjem na čelu odločilo, da bo vztrajalo z njim. Sledile so štiri zaporedne zmage, s katerimi je Čontala vsaj začasno utišal kritike, a nato je ekipa znova zapadla v krizo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Na zadnjih osmih tekmah so Sobočani osvojili manj točk od odigranih tekem, saj njihov izkupiček znaša vsega sedem točk. Obdobje zapade v zimski premor, ko je bila melanholija na Kopališki nekoliko pozabljena, a je ob nadaljevanju prvenstva udarila s vso silo. Boleč poraz proti Celju, "drugi ekipi Mure", in dva remija proti moštvoma, ki se borita za obstanek, zagotovo ne vračajo nogometne evforije, za katero se zdi, da je vladala v Murski Soboti in celotni regiji nekoč daleč, daleč nazaj. Kako naprej? Če želijo črno-beli ostati v boju za evropsko vozovnico, ki prinaša finančne nagrade in dviguje prepoznavnost ter vrednost nogometašev, zaradi česar je danes Mura tudi eden izmed najbolj finančno stabilnih prvoligašev, se bo moralo nekaj spremeniti. Res je, konstantne prevetritve v moštvu zaradi odhodov najboljših posameznikov, ne gredo trenerju v prid, pa tudi oddaljenost od evropskih mest na prvoligaški lestvici ni tako velika kot se zdi, čeprav tudi to, žal, veliko pove o kakovosti naše prve nogometne lige. Lahko si slab, a še vedno si v igri.
Bi pa bilo v tem trenutku najhuje za ekipo nadaljnje vztrajanje pri receptu, ki je bil že večkrat preizkušen in se je izkazal kot nedelujoč. Tudi morebiten preblisk na naslednjih preizkušnjah, morda celo proti velikim štajerskim rivalom, bo zgolj podaljšal neizogibno. Vodilna človeka Mure sta poslovneža, zato bi se morda morala začeti tudi tako obnašati pri vodenju kluba, ki je že zdavnaj prerasel okvirje prijateljskega projekta nekaj nadobudnežev.
Kako dolgo bi Kuzmič in Rajbar v svojem primarnem poslu trpela zaposlenega, ki ne prinaša želenih rezultatov? Glede na njuno pregovorno managersko brezkompromisnost, bi mu hitro pokazala vrata.