Hvala bogu, da je konec, so po zadnji tekmi z Rogaško (1 : 2) vzdihnili številni navijači Mure. Naposled so dočakali konec sezone, ki je postregla z obilo travmami, stresa je bilo za izvoz. Črno-beli niti približno niso izpolnili pričakovanj, vmes se je sfižilo kar nekaj poskusov popravkov nastalih razmer. Preteklih deset mesecev je bilo za pozabo, a hkrati morajo biti opozorilo, da se kaj podobnega ne bi več ponovilo.
Zdaj je kakopak ključno vprašanje, kako naprej. Kakšen bo v prihodnje organizacijski ustroj soboškega prvoligaša? To je v tem trenutku najbolj vroče nogometno vprašanje na ravnici. »Treba se je usesti, se prešteti, optimizirati delovanje in se pripraviti na novo sezono,« je nedavno dejal predsednik Robert Kuzmič, ki je po nenadni smrti Antona Hozjainova in odhodu Denisa Rajbarja ostal sam in razumljivo vse težje priskrbi dovolj sredstev za nemoteno delovanje kluba. Zato je razumljivo, da potrebuje finančno injekcijo, in ni skrivnost, da že nekaj časa išče vlagatelja oziroma strateškega partnerja, ki bi izboljšal »krvno sliko« Mure.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Po naših podatkih bi se zgodba že v kratkem utegnila razplesti. Da je eden od kandidatov za vstop v prekmurski nogometni hram tudi George Juncaj, ki smo ga spoznali v Novi Gorici, kjer naj bi po prihodu poravnal 700 tisoč evrov dolgov, je znano že nekaj časa. Roko na srce na začetku ni veljal za favorita, toda vmes so se karte očitno premešale na novo in v teh dneh smo dobili kar nekaj namigov, da naj bi bil ameriški poslovnež črnogorskih korenin blizu prihoda v Mursko Soboto.
Na tekmi proti Rogaški je denimo že imel svojega »odposlanca«, ali, če hočete, svojega človeka v Sloveniji, ki mu zaupa. V tej vlogi je dogajanja na igralni površini spremljal Agron Šalja, še pomembnejše pa je spoznanje, da je pred uvodnim žvižgom Alena Bubka, prav tako kot po zadnjem, kar nekaj časa preživel v pogovoru z Robertom Kuzmičem. O vremenu gotovo nista razpredala in tudi to razkriva, da se v tej smeri nekaj dogaja.
V igri so bili tudi veliki igralci, ampak …
Na kateri stopnji so pogajanja, lahko le ugibamo, zato pa lahko z gotovostjo trdimo, da so bili v igri tudi veliko »močnejši igralci«. Med drugim dva ameriška sklada, ki imata v lasti kluba v Franciji in Italiji, zadnja bi potemtakem v prekmurski prestolnici dobila podružnico z velikim številom svojih igralcev, ki v »paradnem konju« še ne bi dobili priložnosti. Če bi hotel »pobegniti« iz Fazanerije in rešiti svoje vložke, bi predsednik murašev z enim od teh bržčas sklenil dogovor, ki bi navijače težko navdušil. Ampak kot je poudaril pred časom, z iskanjem svežega kapitala ne ustvarja pogojev za svoj umik. »Nihče ne bi prišel, da bi jaz odšel. Preveč smo naredili, močno smo vpeti v lokalno in slovensko okolje. V tovrstnem sodelovanju smo še naprej lahko v veliko pomoč. Ko v nekaj vložiš devet let, kot sem jaz v Muro, ti je za to mar. In nočeš, da bi to kdor koli vrgel stran.«
Zdi se, da bi Robert Kuzmič v Georgu Juncaju, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo industrijske opreme in ima v ZDA pod svojim okriljem klub Michigan Stars, lahko dobil razmeroma enakovrednega partnerja, ki mu je pripravljen prisluhniti. Naši viri so nam zaupali, da v Muro ne bi vložil "milijonov in kamionov", da bi se lahko bahala z dragimi nakupi, bi pa v precejšnji meri pripomogel k finančni stabilnosti in menda ne nasprotuje ideji (še vedno) prvega moža o vrnitvi h koreninam. Bojda je pripravljen biti potrpežljiv in podpreti zgodbo z (močnim) domačim pridihom, ki pa bi kajpada potrebovala tudi kakšno okrepitev od drugod. Ključni mož za sestavo igralskega mozaika bi bil prav Agron Šalja …