Tik pred zadnjim žvižgom Amela Begića na prestavljeni tekmi 2. kroga Bistrica – Nafta v drugoligaški druščini in tik pred tem, ko bi se gostitelji začeli veseliti minimalne zmage, za katero je z golom v 36. minuti poskrbel Jaša Martinčič, se je začela odvijati drama. Gledalci so bili priča grozljivemu prizoru, v tistem trenutku je uspeh gostiteljev postal nepomemben. Dogajanje v zanimivem spopadu na zelenici ni zanimalo nikogar več. Ker se je začel boj za človeško življenje.
Zaradi zastoja srca se je nenadoma zgrudil domači trener Goran Stanković. Kar nekaj minut so ga oživljali in bili pri tem na srečo uspešni, nato pa so ga z reševalnim vozilom prepeljali v Univerzitetni klinični center Maribor. Vsi na stadionu so bili razumljivo osupli in zaskrbljeni za usodo 43-letnega strokovnjaka. Informacija o dogajanju na stadionu v Slovenski Bistrici se je seveda hitro razširila, kmalu je bila v šoku celotna slovenska nogometna javnost. In v skrbeh!
V glavni vlogi je bil Mario Pal
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tomi Horvat priigral Sturmu pokalno trofejo!
Junak graškega Sturma je bil spet nogometaš iz Turnišča, ki je v finalu avstrijskega pokala na dvoboju z Rapidom izdatno pomagal svoji ekipi do zmage z 2 : 1 z zadetkom in asistenco za gol.
Potem so iz bolnišnice na srečo vendarle začele prihajati obetavne novice o stanju nekdanjega prvega moža strokovnega vodstva Olimpije, v svojem odzivu na družbenem omrežju jih je potrdil tudi klub. »NK Kety Emmi & Impol Bistrica sporoča, da je trener Goran Stanković v stabilnem stanju. V UKC Maribor bo ostal na nadaljnjih preiskavah. Iskreno se zahvaljujemo NK Nafta 1903 za nesebično in izjemno hitro pomoč njihove zdravstvene službe ob izrednem dogodku. Igralci in vodstvo kluba trenerju Goranu želimo čim hitrejše okrevanje in hitro vrnitev na rob igrišča,« so v poznem petkovem večeru zapisali Bistričani.
V glavni vlogi je bil Mario Pal. Fizioterapevt Nafte, ki opravlja dolžnosti osebe medicinske stroke, je v kočljivih trenutkih je ohranil potrebno zbranost in razsodnost, sijajno se je odzval in se nemudoma lotil reševanja. »Ko sem videl, da se je gospod zgrudil, sem 'popokal' defibrilator, ga vzel s seboj in stekel k njemu,« je povedal torkov junak ter v nadaljevanju podrobno opisal, kaj se je dogajalo. »Najprej smo preverili dihanje in pulz. V prvem trenutku ni bil povsem nezavesten, a je vse vodilo k odpovedi dihanja in utripa, zato smo ga začeli z oživljati. Namestili smo tudi defibrilator in sprostili dihalno pot, ki je bila zaprta. Opravili smo predihavanje, preverili ritem in potrebna je bila defibrilacija. Defibrilirali smo ga enkrat, vmes smo ga dvakrat izgubili, nadaljevali smo z masažo srca in predihavanjem. Bili smo uspešni, dokaj hitro smo ga uspeli reanimirati in prišel je k zavesti. Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, in na srečo smo dosegli namen.«
Od vodstva kluba sem zahteval defibrilator
Defibrilator na tekmah sicer ni obvezna oprema klubskih zdravniških služb. »Ne, ni, ampak jaz sem pri vodilnih možeh kluba vztrajal pri tem, da ga moramo imeti. Da ga hočem imeti na vsakem treningu, na vsaki tekmi. Saj vidite, kaj se dogaja. Nikoli ne veš, kdaj in kje bo kdo potreboval tovrstno pomoč. Ali igralec, kdo od gledalcev, naključni obiskovalec ob igrišču … Ali med potjo na avtobusu. Povsod ga lahko uporabiš in vemo, da so prve minute ključne. Če ga lahko uporabiš, je mogoče storiti marsikaj,« poudarja Mario Pal.
In ima še kako prav. Primer s tekme v Slovenski Bistrici to potrjuje na najboljši možni način. Občutek po takšnem dejanju je vsekakor prijeten, pohvale dežujejo z vseh strani, z Goranom Stankovićem pa se za zdaj ni slišal. »Poklicala me je njegova sestra in se mi zahvalila. To mi veliko pomeni, prav tako kot spodbudne besede mnogih drugih, oglasili so se tudi nekdanji trenerji Nafte. Ampak na koncu je pomembno le to, da je gospod Goran v redu in da bo lahko nadaljeval svojo karierno pot. To je največje zadoščenje.«
To so bili srhljivi prizori
Trenutke groze je od blizu spremljal športni direktor Bistrice. »Zelo dolgo sem že v nogometu, a česa takega še nisem videl. To so bili srhljivi prizori, vsa tribuna je bila v joku in vsi smo upali na srečen konec,« je povedal Alojz Fricelj.
Kako se bo na takšne razmere odzval klub, za zdaj ni jasno. »Ne, ne vemo še. Malce bo treba počakati, kaj bodo pokazale preiskave, kaj bodo rekli zdravniki, toda nedvomno je obetavno, da je Goran neverjetno optimističen. Sploh ne pomisli na to, da že ta teden ne bi ekipe znova popeljal na trening. Rekel mi je, naj v sredo pač opravimo regeneracijsko vadbo in da bo potem jutri ali pojutrišnjem tako ali tako že nazaj. Je nogometni fanatik z izjemno energijo,« poudarja nekdanji odlični vezist vijoličastih
Sunkovito sem vstal, začelo se mi je vrteti in potem ...
»V prsih me še vedno malce boli, ampak počutim se v redu. Po vseh opravljenih pregledih bo morda potreben kakšen manjši poseg in to je to,« je sinoči iz mariborske bolnišnice sporočil Goran Stanković ter pomiril slovensko nogometno javnost. »Kaj hočemo, dogajajo se tudi takšne stvari,« je globoko vzdihnil 43-letni strokovnjak. »Zavedam se, da je sreča v nesreči, da se je zgodilo na tekmi. Vprašanje je, kaj bi bilo, če bi se kje drugje, tako pa sem takoj dobil pomoč, kar je bilo ključnega pomena. Vsem sem nadvse hvaležen, še zlasti fizioterapevtu Nafte Mariu, ki je bil takoj ob meni in mi začel pomagati. Nisem ga še uspel poklicati, da se mu zahvalim, a bom to gotovo storil. Prav tako hvala vsem drugim, ki so bili zraven,« je nadaljeval trener Bistrice in nato film zavrtel nekoliko nazaj. »Vem, da se je pripetilo v izdihljajih dvoboja. Spomnim se, da sem vprašal, koliko je še do konca, in sodnik mi je odvrnil, da še minuta. Sunkovito sem vstal, začelo se mi je vrteti in potem me je zmanjkalo. Na srečo se je razpletlo, kot se je. Seveda sem neizmerno vesel, da je tako, prav tako kot zaradi tega, da se zares počutim vse bolje.«