Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je po naročilu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano analizirala podatke, zbrane na podlagi odredbe o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah, količinah in poreklu kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov, ter izdelala poročilo o spremljanju cen v prehranski verigi. Vlada je z odredbo želela ugotoviti, kdo v verigi ima neupravičene dobičke in »oderuške« marže.
Uvožena predvsem svinjina
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Člani PGD Suhi Vrh navdušili s ponudbo hrane na slovenskem vikendu v Biogradu na moru
V enem popoldnevu so spekli okoli 300 langašev in namazali približno 500 kruhov.
Zavezanci, to so pridelovalci, predelovalci, posredniki in trgovci – skupno jih je bilo 165 –, so morali podatke za sektorje žito, meso, mleko, jajca, sadje in zelenjava poslati Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja najkasneje petnajsti delovni dan v mesecu za pretekli mesec od julija do vključno novembra lani. Iz poročila je razvidno, da zbrani podatki v omenjenem obdobju izkazujejo precej primerljiva gibanja s podatki statističnega urada. Kot navajajo avtorji poročila, je petmesečno opazovano obdobje kratko, zato bo bolj poglobljena analiza, tudi glede morebitnih nepoštenih poslovnih praks, mogoča po daljšem časovnem obdobju, optimalno je vsaj eno koledarsko leto.
Kot je razvidno iz poročila, je bil pretežen del prodanih živil v obravnavanem obdobju slovenskega porekla, pri vseh analiziranih živilskih proizvodih je del prodaje zajemal tudi živila po poreklu iz drugih članic Evropske unije, poreklo v tretjih državah je močneje zastopano le pri nekaterih vrstah sadja, kot so banane in limone. Uvoženi artikli prevladujejo tudi pri svinjini zaradi nizke stopnje samooskrbe v Sloveniji, pa tudi pri poltrdih sirih in zelenjavi, ki je ni mogoče dalj časa skladiščiti.
V petmesečnem obdobju spremljanja cen so bili pri kmetijskih proizvodih zaznani različni trendi, višje cene so bile pri mleku in jabolkih, izrazito nižje pri perutninskem in svinjskem mesu. Cene govejega mesa so se rahlo dvignile, precejšnja razlika pa je pri pšenici, saj je opaziti intenziven padec cene, zavezanci za poročanje pa so nakazovali rahel dvig. »Morebiten odklon navzdol je lahko posledica uvoza cenejše pšenice iz tretjih držav, a o tem med julijem in novembrom 2023 niso navedli nobenih količin niti posredniki niti predelovalci.
Nizke pri moki
Opravljena je bila tudi analiza bruto marž za posrednike in trgovce. Izračunana je kot odstotna razlika med nabavno in prodajno ceno, ne predstavlja pa stopnje dobička analiziranega deležnika, saj prodajno ceno bremenijo dodatni stroški, ki so pretežno stalni, nekateri pa tudi spremenljivi. Iz analize je razvidno, da prihaja do velikih razlik v bruto maržah med različnimi živilskimi proizvodi, pa tudi v poreklu enakega živilskega proizvoda, to pa lahko nakazuje neko prodajno politiko predvsem pri trgovcih. Bruto marže posrednikov imajo širok razpon, dosegajo tudi do 75 odstotkov, na splošno so višje pri proizvodih slovenskega porekla, saj so vsaj nekatere obremenjene z visokimi transportnimi stroški, nekatere tudi z dodatnimi posredniki.
Bruto marže trgovcev imajo drugačen splošen vzorec kot tiste pri posrednikih. Visoke vrednosti so predvsem pri kruhu, mlečnih in mesnih izdelkih, nekaterih vrstah sadja in zelenjave ter jajcih večje velikosti, izrazito nizke pa pri moki in večini kategorij svežega mesa s kostjo ali brez.