Za značko "kolumna" je 451 zadetkov
Dobrodelnosti se, tako kot mnogih življenjskih veščin, moraš priučiti. Utopično je, da bi bili dobrodelni vsak dan v letu, in nič ni narobe, če smo nekoliko bolj dobrodelni v času adventa ali volčjih noči.
Vračanje v preteklost, brskanje po starih časopisih, branje knjig, obujanje spominov na minule čase ne prinašajo zgolj veliko presenetljivih spoznanj in nenavadnega veselja, ki ga takšno potrpežljivo ter samotno raziskovanje odpira, ampak se ob tem prostovoljnemu raziskovalcu ponujajo še številni uvidi in skrite paralele s sedanjostjo.
Draga moja ženska, res pomaga, če kdaj pogledaš na svet skozi otroške oči. In se ne jemlješ preveč resno. In se smeješ, jočeš in vsaj včasih počneš to, kar zares hočeš. Tudi če je neumno in smešno in mogoče malo pregrešno. Nihče te ne more tako ponižati, kot se lahko sama, če si ne upaš biti to, kar si.
Covid ni najhujše, kar nas je doletelo v zadnjem času. Zoper bolezen bomo menda v kratkem dobili zdravilo, zoper neumnost nikoli. Lahko odpustim, pozabiti pa žal ne morem.
V zadnjem času se namreč vse bolj pojavljajo vprašanja, kam nas stanje duha, v katerem smo se znašli tudi po sili razmer, ki jih kroji globalna zdravstvena kriza, vodi. Kriza služi kot dober izgovor temu, da postajamo do soljudi še bolj nestrpni, trenja zaradi različnih mnenj so med sogovorniki vse večja, zdravorazumsko komunikacijo velikokrat zamenja sovražni govor.
Na kratko povedano: Kolumb je šel v Ameriko in pripeljal McDonald's. Ob tem nekateri še vedno trdijo, da če Kolumb ne bi šel v Ameriko, ta nikoli ne bi bila odkrita. In svet bi tekel v drugačnem vrstnem redu kot danes.
To bi bile že tretje zaporedne predčasne volitve. Bodimo iskreni, so kdaj spremenile stvari na bolje? Samo za tiste, ki so prevzeli oblast, in za zveste kadre v širši državni upravi.
Pred natanko dvema tednoma nas je v zgodnjih jutranjih urah šokirala novica, ki je nismo pričakovali. Zarezala je v dušo kot oster nož zareže v meso. Mlad človek si je vzel življenje. Zakaj, je odmevalo z vseh koncev, odgovor na to vprašanje pa je odnesel s sabo.
Slovenci smo rojeni za kritiziranje. Kritika je vedno pred pohvalo. Gledamo čez mejo in vidimo samo tisto, kar želimo videti. Sosedova trava se nam zdi vedno bolj zelena. A samo, dokler jo gledamo od daleč.