Za značko "mlinarstvo" je 5 zadetkov
Edini še delujoči mlin na Muri je treba ohraniti za nadaljnje generacije in najti sožitje med tradicijo in novimi priložnostmi.
V Veržeju pri Babičevem mlinu je v dopoldanskem času potekala okrogla miza o mlinarstvu, potencialu in priložnostih, ki jih ta dejavnost ima v prihodnje, o pomenu ohranjanja kulturne dediščine ter o lokalni samooskrbi. O tem so spregovorili lastnica mlina Karmen Babič, direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster in Dean Damjanovič iz mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pogovor je moderiral Simon Balažic, potekal pa je v okviru projekta Mlini - naša skupna dediščina, ki se izvaja v sklopu programa Interreg Slovenija - Madžarska. Vse do poznega popoldneva in večera se bodo zvrstile poletne igre na Muri, otroci in mladi bodo lahko sodelovali na delavnicah na temo mlinarstva, potekalo bo tekmovanje v pripravi langaša, predstavljali se bodo lokalni ponudniki, nastopile bodo tudi folklorne, plesne in glasbene skupine. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi dela, ki so prispela na likovni natečaj na temo mlinarstva. Izdelali so jih otroci iz veržejskega vrtca in osnovne šole ter dijaki ljutomerske gimnazije. Fotografije Ines Baler
En dogodek so že izvedli, drugi bo potekal v Veržeju.
Mlinarska tradicija družine Babič sega v leto 1912, ko je Jožef Babič, oče našega sogovornika Vladimirja Babiča, kupil mlin v Veržeju. Stal je na lokaciji današnjega nogometnega igrišča in leta 1927 pogorel. Po tistem so postavili še tri. Očeta Jožefa je nasledil najmlajši sin, Vladimir, ki ga bolj poznajo kot Mirča, ta pa je dejavnost prenesel na svojo najmlajšo hčerko Karmen Babič. Še pred dvesto leti je bilo na Muri 69 mlinov, danes je ostal le še Babičev v Prlekiji, v Prekmurju pa mlin na Otoku ljubezni v Ižakovcih.
Evropski projekt YouInHerit v Pomurju prepoznal mlinarstvo in lončarstvo kot izumirajoči obrti, ki pa bi mladim lahko ponudili kruh.