Za značko "zdruzitev-prekmurskih-slovencev-z-maticnim-narodo" je 3 zadetkov
Otroci Vrtca Bogojina, oddelka od treh do šest let, so izdali knjižico ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev in matičnega naroda. Pod mentorstvom Marjane Kolar, Blanke Tomašić, Martine Gjerek in Milene Forjan so namreč spoznavali Slovenijo in kraje po Sloveniji. Blanka Tomasić je ob tem povedala, da so spoznavanje domovine povezali z letošnjo obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom; pa ne le s tem. Ob Noči knjige, ki so jo prav tako zabeležili, so začeli ustvarjati knjigo v domačem jeziku, v Prekmurščini. Takole so med drugim Prekmurju napisali otroci: »Tan, ge sunce hitro stane, njive so ravne, tü pa tan malo grabaste. Tan, ge iz šume zadiši.« In pa: »Tu pa tan na brejgi kakšna iža s slamo krita še stoji, ge si ptica na raure gnejzdo gradi.«
Sinoči, 18. januarja, je bilo natanko sto let, kar se je pričela pariška mirovna konferenca, na kateri so odločali tudi o usodi Prekmurja. Danes se nam zdi dejstvo, kam sodi Prekmurje in s tem odločitev diplomacije samoumevna, pa ni bilo povsem tako. Prekmurju na tej konfernci niso bili vsi naklonjeni. O dogodkih tistega časa je zdaj nastala knjiga.
Osrednjo slovesnost državnega praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je letos gostila Občina Črenšovci, ki ta praznik obeležuje že dvanajsto leto. Na slovesnosti Spominčice, kot so naslovili prireditev, so v ospredje postavili življenje ljudi v pokrajini ob Muri ter se spomnili narodnih buditeljev, tako z levega kot desnega brega reke Mure, ki so si prizadevali za ohranitev in krepitev narodne zavesti.