Murska Sobota je v teh dneh zopet postala žarišče sodobnega plesa. Festival Fronta letos zaznamuje 20-letnico obstoja, v štirih festivalskih dneh pa se bo predstavilo več kot 50 mednarodnih in domačih ustvarjalcev iz devetih držav. Festival se odvija pod sloganom Človeško telo je najbolj občutljivo zrcalo in v plesu se zrcali ves svet. Kot je dejal umetniški vodja festivala Matjaž Farič, je letošnji program veliko bolj naključje kot konceptualni izdelek, ker se je oblikoval okoli predstav italijanskega dua Ginvera Panzetti in Enrico Ticconi, koreografov, ki za elemente ustvarjanja predstav uporabljata militaristične rituale ter elemente militarizma: korakanje, metanje zastav in mahanje z njimi.

»Leta 2006 sem praznoval 20-letnico svojega profesionalnega delovanja in takrat je imel Zavod Flota tolikšno kapaciteto, da je lahko začel z nekim novim delom programa. Tako smo prišli na idejo, da bi bilo mogoče v domačem okolju narediti nekaj nenavadnega, to je mednarodni festival sodobnega plesa. Šlo je za to, da smo se pri nekem omizju pritoževali nad mrtvilom v Murski Soboti in takrat sem se nekako zavedel tega, da imam možnost, da to v nekem delčku tudi spremenim, in zato je nastala ideja o tem festivalu.«

Arhiv Zavoda Flota

»Lahko rečem, da ja. Zahteva pa to neko konstantno delo oziroma prizadevanje. Poleg naših naporov pa je število občinstva odvisno tudi od veliko drugih dejavnikov – od števila prireditev, ki hkrati potekajo, včasih tudi od vremena. Naša želja je predvsem ta, da bi uspeli vse te predstave predstaviti čim širšemu krogu someščanov, ker gre za predstave, ki jih ponavadi lahko vidimo na odrih zelo velikih mest. Zato je to, ko lahko center kulturnega sveta vsaj za te štiri dni umestimo v Mursko Soboto, velika priložnost. Zelo smo ponosni, veseli in hvaležni, da lahko nekaj takega ustvarjamo prav tukaj.«

Matej Fišer

»Prva Fronta je potekala v telovadnici na OŠ I in treba je bilo zgraditi kompletno gledališče. Ampak takrat smo si šele nabirali izkušnje, veliko stvari je bilo v zraku in festival je deloval v tistem trenutku zelo obrobno, ker smo se še učili, kako direktno dostopati do občinstva. Drugo izdajo festivala je bilo že veliko lažje ustvarjati, festival pa je doživel preporod in se razvil v to, kar smo si zmeraj želeli, šele s prenovo starega kina v gledališko dvorano, današnje Gledališče Park. Takrat smo šele lahko začeli vabiti tehnično zahtevnejše predstave, čeprav je imelo delovanje v telovadnici OŠ I tudi svoj čar, saj smo lahko površino odra prilagajali tehničnim zahtevam predstav. To sedaj ni možno in nam včasih pri vabljenju tujih predstav zmanjka kakšen meter ali dva velikosti odra, zato kakšnih predstav, ki bi si jih želeli, ne moremo gostiti. Da pa bi vzpostavili paralelno prizorišče v telovadnici poleg prizorišča v Gledališču Park, pa je seveda prevelik finančni zalogaj.«

Arhiv Zavoda Flota

»Te dogodke na prostem smo sprva zasnovali kot neke vrste provokacijo in to, da v stik s sodobnim plesom in dogajanjem na Fronti pridejo ljudje naključno, tudi če ne želijo. Ena prvih takih predstav, ki se je odvijala na glavnem križišču v Murski Soboti, na prehodih za pešce pri hotelu Zvezda, je požela dokaj veliko odobravanje in zato smo se odločili nadaljevati s takimi akcijami. Na nekaterih izdajah festivala imamo tega več, največ smo tega imeli, ko je bilo mesto del Evropske prestolnice kulture, to je bilo leta 2012. Takrat smo gostili predstavo Bodies in Urban Spaces avstrijskega koreografa Willija Dornerja, ki je po mestu umestil telesa plesalcev v mestno arhitekturo. Predstava je prepotovala velik del sveta, od Pekinga, Seula, Bruslja, New Yorka, Sao Paola itd., v Murski Soboti pa je bila posebnost ta, da Dorner ni ponavljal predstave, ampak je ustvaril neko novo enoto. Za prizorišče je izbral Partizansko ulico in tudi del zasebnih vrtov. To je bila neka posebnost. Dorner je takrat zelo dobro zaznal neki delno ruralni značaj mesta in to na zelo pozitiven način vključil v predstavo. Ko smo pridobivali dovoljenja za prireditve, je to za nas predstavljal zelo velik izziv, saj nismo vedeli, kako se bodo lastniki zasebnih hiš odzvali. Ampak odziv je bil izjemen in nas je presenetil. Takrat smo začutili, da je ta festival res doma v Murski Soboti.«

Arhiv zavoda Flota

»Izpostavil bi predstave, ki se drugače odvijajo v gledališčih tipa Sadler's Wells, to je bila predstava Lots of Love skupine Protein Dance iz Londona, med epidemijo smo lahko gledali predstavo BLKDOG koreografa Botisa Seve in skupine Far From the Norm – gre za skupino, ki gostuje po največjih gledališčih sveta. Omenil bi še predstavo Fugue/Trampoline koreografa Yoanna Bourgeoisa – to delo je znano veliko ljudem, saj smo ga lahko videli tudi na družbenih omrežjih. Gre za delo, v katerem se plesalec vsakokrat povzpne po stopnicah in pada s teh stopnic nazaj na hrbet, potem pa ga trampolin odbija nazaj. Dodal bi tudi predstavo plesnega dua Wang Ramirez (Honji Wang in Sebastien Ramirez), ki sta leto po nastopu na Fronti koreografirala turnejo pevke Madonne. In če smo že pri pop kulturi, lahko izpostavim tudi del letošnjega otvoritvenega večera, ki ga podpisuje koreografinja Leila Ka, ki je prispevala del koreografije za letošnjo turnejo pevke Beyonce. Vendar pa so to, kar gledamo na odru Fronte, veliko bolj v umetniške vode usmerjeni izrazi kot koreografije, ki jih ti ustvarjalci delajo za znane pop zvezdnike. Lepo je, ko spremljaš pot predstav, ki so gostovale na festivalu Fronta. Ob tem, ko vidiš, da gostujejo denimo v Joyce gledališču v New Yorku ali pa v Theatre de la Ville v Parizu, La Monnaie v Bruslju …, in to šele po Fronti, lahko z zadovoljstvom rečeš: to pa smo videli že v Murski Soboti.«

Arhiv zavoda Flota

»To je bilo neko zelo negotovo obdobje, ampak ne glede na vse omejitve smo za razliko od nekaterih drugih festivalov v vsakem koronskem letu uspeli festival izvesti tako, kot je bilo načrtovano. Bilo je veliko negotovosti, ki je bila povezana z možnimi okužbami, z nenehnimi testiranji, načini potovanja … Spominjam se gostovanja predstave BLKDOG, ki je bilo največji izziv, saj so nastopajoči prihajali v Mursko Soboto iz Amsterdama, zato so se testirali najprej tam, potem še ob prihodu in ker je skupina nadaljevala turnejo v Grčijo, plesalci razen za potrebe vaj in predstave niso zapuščali hotelskih sob, bili so izolirani od mesta in med sabo.«

Arhiv zavoda Flota

»Ne takoj. V bistvu je kulturni sektor doživel kar precejšnje nazadovanje v tem obdobju in še danes poteka neko obdobje okrevanja. Tudi na festivalu Fronta se to na neki način pozna. Hkrati so se zaradi pokoronskega razcveta vseh dejavnosti povišale cene vseh storitev, kar močno zajeda v proračun festivala, kjer je še zmeraj večina sredstev namenjena za umetniško produkcijo, vendar pa organizacija festivala zahteva zmeraj več sredstev tudi za druge storitve – prevoze, bivanje … Po zaprtju hotela Diana pa se ubadamo tudi s problemom nastanitve. Naš program je zato od takrat omejen z nastanitvenimi kapacitetami v mestu.«

Arhiv zavoda Flota

»Sodobni ples je še zmeraj nekako na obrobju, zato se nam zdi zelo pomembno, da smo se tega festivala lotili v Murski Soboti. Model kulture v Sloveniji je subvencionirana kultura in zdi se nam prav, da imajo tudi davkoplačevalci s samega roba države dostop do nečesa tako na robu, kot je sodobni ples, in hkrati zelo pomembnega v velikih kulturnih centrih. Da lahko pridejo v stik s tovrstno kulturno produkcijo in si sami ustvarijo mnenje o tem. Tudi zaradi subvencioniranega modela kulture pa so vstopnice predstav, ki prihajajo v Mursko Soboto iz tujine, tudi desetkrat cenejše, kot so recimo v zahodnem svetu, v ZDA, v Koreji ali na Kitajskem.«

Arhiv zavoda Flota

»Zaradi Murske Sobote ja, glede na to, s kakšnimi težavami smo se morali ukvarjati, pa je vprašanje … Sam sem po duši ustvarjalec in bi si želel, da me ljudje vidijo kot ustvarjalca, umetnika, v bistvu pa sem zmeraj bolj poznan po tem nekem uspešnem menedžerskem delovanju, ki pa ni neka moja srčna izbira, ampak je to nekaj po sili razmer. Ko se ukvarjaš z neko dejavnostjo, se moraš seveda ukvarjati z vsemi načini razvijanja in propagiranja te.«

Tomaž Črnej

»Ne, so bile pa uprizorjene nekatere moje predstave. Moj moto je, da lastnih del, če se le da, ne predstavljam, ker sem v funkciji umetniškega vodje in sem neke vrste gostitelj. Namen festivala je, da gostimo druge ustvarjalce. Moje predstave so bile v Murski Soboti predvsem v mojem mlajšem obdobju in izven konteksta Fronte, zdaj trenutno se lahko vidijo v Ljubljani, če pa bo kakšna priložnost, pa z veseljem obiščemo Mursko Soboto. Na Fronti sem zaplesal največkrat ob DJ večerih, ki so kot neki del družabnega programa. Enkrat me je neka skupina, ki je gostovala na Fronti, vodil jo je znani slovenski pevec in koreograf Žigan Kranjčan, zvlekla na prizorišče in seveda sem se jim pridružil za nekaj trenutkov.«

Darja Štravs Tisu

»Po najinem pogovoru imam že zoom sestanek s francosko skupino Filipe Lourenco za predstavo Amazigh, ki naj bi jo gostili naslednje leto na Fronti. Obstaja sicer velika zapreka, saj bomo šele konec leta izvedeli, ali smo bili uspešni na novem razpisu ministrstva za kulturo za naslednje štiriletno obdobje in tako bomo šele takrat vedeli, ali bo Zavod Flota še lahko izvajal svoj program, kot je bilo načrtovano, in ali bo festival Fronta lahko še obstajal. Zelo hvaležni smo Mestni občini Murska Sobota za sredstva, vendar ta žal ne zadoščajo niti za pokritje stroškov ene gostujoče predstave. Ampak računamo na to, da festival bo in se nanj pripravljamo. Letos smo program zasnovali okoli vojn, umetne inteligence in vsega tega, kar se dogaja v svetu, naslednje leto pa ga snujemo pod motom Nemirne korenine in se skušamo dotakniti plesnih korenin zatiranih ljudstev.«

Arhiv zavoda Flota

»Ja, seveda. To, da festival doživi toliko let, ni samo stvar tistega časa izvedbe, ampak je trdo celoletno delo. In veliko je preprek, razočaranj in udarcev, ko ugotovimo, da nimamo dovolj sredstev, da so naše želje večje, kot so naše tehnične ali finančne zmožnosti. Ker je plesna produkcija v celem svetu izjemno bogata, sodobni ples je svetovni fenomen, ni več samo del zahodne kulture, in nastaja ogromno izjemno kakovostnih stvari, veliko je tega, kar bi radi predstavili meščanom Murske Sobote. Kajti ko ustvarjamo festival in ko to prikazujemo someščanom, nam veliko pomenijo reakcije in gledati te predstave skupaj z njimi. To je bistvo gledališča in uprizarjanja v živo – to, da se pozornost in odzivi publike združijo v neko skupno energijo in deljenje mnenj.«