Agra, ki je združila napredne pridelovalce, stroko in institucije, zapira vrata
Na 63. kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni se je predstavilo več kot 1700 razstavljavcev iz 35 držav. Poslanstvo kmeta ni le pridelava hrane, temveč varovanje zemlje, vode in zraka.
V Gornji Radgoni se danes popoldne zapirajo vrata že 63. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra, ki ga je minulo soboto odprla ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Kot je povedala ob odprtju sejma, na katerem je sodelovalo več kot 1700 razstavljavcev iz 35 držav, se odnos družbe do kmetovalcev spreminja na bolje. Vse več ljudi po njenem mnenju spoštuje trud kmetov in razume, da je domača pridelava temelj naše prehranske varnosti, je pa ob tem nujno varovati kmetijska zemljišča kot strateški vir hrane. »Poslanstvo kmeta ni zgolj pridelava hrane, temveč tudi varovanje zemlje, vode in zraka ter prenos modrosti na mlajše rodove,« je dejala Čalušićeva.
Zbrane ob odprtju je, kot smo že poročali, med drugimi nagovoril srbski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Dragan Glamočić, Srbija je bila namreč letošnja država partnerica sejma. Poudaril je, da partnerstvo na Agri ni le priznanje njihovim kmetom, temveč znak globokega prijateljstva med državama. Ob tem je omenil še skupne izzive, ki jih vidi v kmetijstvu, to so podnebne spremembe, zagotavljanje zadostne in kakovostne hrane, digitalizacija ter trajnostni razvoj, »zato je sodelovanje ključnega pomena«.
Sooblikujejo prihodnost panoge
Sejem Agra je že več desetletij sinonim za razstavo najsodobnejše kmetijske mehanizacije, avtohtonih in tujih živali ter za bogato strokovno dogajanje, ki je podprto s sodelovanjem različnih domačih in mednarodnih ministrstev, stanovskih združenj, organizacij in institucij. Organizatorji sejma vselej pripravijo tudi pester spremljevalni program, ki je obogaten z vrhunsko kulinariko, najboljšimi vini ter različnimi pridelki in izdelki. Agra je torej prava olimpijada slovenskega kmetijstva in živilstva, kot je povedal predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, saj združuje napredne pridelovalce, stroko in institucije, ki sooblikujejo prihodnost panoge.
Bogato dnevno dogajanje
Vsak sejemski dan je bil posvečen posameznemu segmentu v kmetijstvu. Sobotno dogajanje je bilo posvečeno podeželski mladini, oračem in državi partnerici, ta dan je potekal tudi prvi eko praznik na Agri, v okviru katerega je Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije organizirala eko tržnico s ponudbo ekoloških in biodinamičnih kmetij, manjkala ni niti kulinarična ponudba.
Prvi dan sejma je bilo pestro tudi spremljevalno dogajanje, bilo je plesno obarvano. Potekala sta namreč ples maskot ter tekmovanje v plesanju polke, ki sta ga priredila Pomurski sejem in Kmečki glas. V tekmovanju se je zavrtelo pet plesnih parov, po mnenju tričlanske strokovne komisije pa so se ob zvokih ansambla Dinamika v plesanju polke najbolje odrezali Tamara Filipič iz Križevec pri Ljutomeru in Tilen Mlačnik iz Gornjega Grada, Saška Zamuda iz Stare Nove vasi in Tomaž Kocbek iz Orehovskega Vrha ter Marjana Roger in Branko Verhnjak iz Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS.
Drugi dan na Agri je prinesel razglasitev druge gozdarske kraljice, to je postala Neja Kokot iz Rosalnic na Dolenjskem, ki bo odslej nosila leseno krono. Prav tako je ta dan potekalo 25. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki ga je organiziral Zavod za gozdove Slovenije. Štirideset tekmovalcev iz vseh štirinajstih območnih enot zavoda je svoje gozdarsko znanje dokazovalo v šestih disciplinah, tako posamična kot ekipna zmaga pa je odšla v območno enoto Nazarje.
Pestro nedeljsko dogajanje je postreglo še s tekmovanjem v vlečenju vrvi za najmočnejše slovenske fante. Med štirimi ekipami, ki so se pomerile, so bili tudi Prekmurski štrki, ki so zasedli tretje mesto.
Razglasili pa so tudi zmagovalce 43. mednarodnega ocenjevanja kmetijske mehanizacije in opreme ter najboljšim podelili nagrade. Na ocenjevanju je sodelovalo 19 podjetij s 37 prijavljenimi eksponati, strokovna komisija pa je podelila dve šampionski priznanji, 21 zlatih medalj, 11 srebrnih in 3 bronaste. Med prejemniki zlate medalje je tudi podjetje Roto iz Puconec za nizki rezervoar rocube s hišnim kompletom.
Tretji dan je bil posvečen govedorejcem, živilcem, gastronomiji, ekološkemu kmetijstvu in veterinarjem, četrti dan pa med drugim turističnim kmetijam, vinogradnikom in vinarjem, konjerejcem ter ljutomerskemu kasaču, pri tem so med drugim potekale tudi predstavitve razstavljenih in gostujočih konj. Med pasmami, ki so se predstavile, je bil tudi islandski konj. Sreda je bila tradicionalno namenjena zamejskim Slovencem in avstrijski Štajerski, pa tudi prašičerejcem in rejcem drobnice, tako so med drugim predstavili pasme ovc in koz, ki jih redimo v Sloveniji. Zadnji dan sejma je bil namenjen pridelovalcem zelenjave, semenarjem in sejemskim vrtovom, pa tudi starodobnim traktorjem znamke Steyr.
Sejem odličnosti
V okviru sejma so vsak dan potekali vodeni ogledi po permakulturnem centru, potekale so predstavitve krškopoljskih prašičev, dva dni je bilo organizirano tudi preskakovanje zaprek kot športna disciplina konjeništva, potekale pa so tudi demonstracije varnega dela z žago.
Sejem je bil tudi priložnost za razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najboljšim s šestih ocenjevanj kakovosti pod okriljem sejma Agra. Na letošnjih ocenjevanjih je skupno sodelovalo 432 proizvajalcev in ponudnikov s 1542 izdelki iz desetih držav, poleg Slovenije so bile zastopane še Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Češka, Slovaška, Bosna in Hercegovina, Portugalska in Tajska. Številne izmed nagrajenih izdelkov v vseh kategorijah so obiskovalci na sejmu, ki ravno zaradi teh ocenjevanj slovi kot sejem odličnosti, lahko tudi poskusili, prav tako so si lahko ogledali in preizkusili najnovejšo in nagrajeno mehanizacijo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
