Jure Kljajić

Tik pred iztekom mandata smo ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška med drugim povprašali o novostih, ki jih prinaša sprejeti zakon o skladnem regionalnem razvoju, pa tudi o umikanju storitev s podeželja in pilotnem projektu, s katerim bi to ustavili.

Zakon o skladnem regionalnem razvoju so poslanci v državnem zboru vendarle sprejeli. Se vam je odvalil kamen od srca?

»Celotni ekipi se je odvalil kamen od srca, ker je ta zakon nastajal dve leti. Veliko je bilo usklajevanja s številnimi deležniki, tudi na lokalni ravni, zato smo še v zadnjih dneh pred obravnavo zakona v državnem zboru popravljali nekatere člene. Prav zaradi zapiranja nekaterih javnih storitev na podeželju smo v zakon v zadnjem trenutku vključili določbo, da imajo lokalne skupnosti pravico do javnih storitev. Še posebej pa me veseli, da v parlamentu ni bilo niti enega glasu proti. Ta zakon je zdaj dobra podlaga za strategijo, ki jo bomo še ta teden poskušali spraviti skozi parlament.«

Torej verjamete, da bo strategija sprejeta še v tem mandatu?

»Strategija je v obliki vladnega gradiva že pripravljena, upam, da bo jutri, na terenski seji vlade v Krškem, strategija obravnavana (pogovor smo opravili v ponedeljek, 16. 2., op. a.) in bo potem romala v parlament. Tudi strategija je nastajala dolgo. Mogoče ima kdo zdaj občutek, da se dela vse na hitro, ampak vsi dokumenti so nastajali dolgo, v primerjavi z nekaterimi drugimi zakoni v preteklosti nekaterih drugih ministrstev. Mi smo bili dobro pripravljeni na ta zakon in tudi strategija je nastala v zelo širokem krogu zunanjih strokovnjakov, v sodelovanju z regionalnimi agencijami, Gospodarsko zbornico Slovenije, in je dobra.«

Torej mislite, da jo bo državni zbor še v tem sklicu sprejel?

»Močno upam, da jo bo. Je pa to odlična podlaga za regijske akcijske plane, ki so vezani na finančno perspektivo 2027–2034 in nadaljnje financiranje v skladu z novim zakonom. Tako da bi bilo zelo dobro, da bi bila še v tem mandatu sprejeta.«

Če se to ne zgodi, lahko teoretično nova vlada strategijo povsem spremeni.

»Skoraj ne verjamem, ker je ta strategija nastajala v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, regijami in regije si glede tega ne bodo premislile in vlada jim mora slediti.«

Jure Kljajić

Pravite, da bodo financirani projekti, ki bodo štrleli iz povprečja, dvignili regijo, med to pa kanalizacija, vodovod in kolesarske poti po vaše ne sodijo. Pa vendar, mar niso najpomembnejše osnove, da se potem lahko razvijamo?

»Seveda. Ampak nekatere regionalne razvojne agencije imajo že pripravljene akcijske načrte, ki so izjemno dobra osnova za projekte, ki jih bodo potem prijavili vladi in jih bo vlada sofinancirala. In ravno na podlagi tega, kar že zdaj opazimo, regije, ki zelo dobro poznajo danosti svojega območja, pripravljajo razvojne projekte, ki ustrezajo tisti regiji. Prejšnji pristop, ko smo iz centra Ljubljane celotni Sloveniji določili enake cilje, je bil napačen. Tako da nekatere regije so že pripravljene.«

Lahko navedete kak primer projekta? Ste imeli kaj v mislih? Je to tehnološko-kompetenčni park Soboško jezero, tako imenovani talent center?

»Talent center je lahko eden od takšnih projektov, čeprav je to model iskanja talentov pri mladih ljudeh zaradi njihove pravilne usmeritve in najbolj optimalne zaposlitve. Mislim, da so tukaj na vrsti predvsem razvojni svet regije z razvojno agencijo, gospodarstvo in lokalne skupnosti, da v Pomurju iščejo danosti, ki so v povezavi recimo s farmacijo, mogoče z nekaterimi novimi tehnologijami, ki se pojavljajo v nekaterih malih in srednje velikih podjetjih, in pa predvsem na področju kmetijstva in turizma.

Mislim, da je na področju kmetijstva velik izziv namakanje iz reke Mure. Mislim, da je to strateški projekt, pomemben za samooskrbo in odpornost države, in pa seveda realizacija številnih idej, ki so povezane s samooskrbo na področju pridelave zelenjave s področja geotermije. Veliko dela je pred razvojno agencijo.«

Nataša Juhnov

Če preideva na kohezijska sredstva, smo v zadnjih mesecih naredili manjši preboj, predvsem pri »odločitvah o podpori«, a pri dejanskem črpanju smo še vedno med zadnjeuvrščenimi članicami EU. Kakšno je stanje danes, kako nam gre?

»Večkrat slišim zelo pavšalne ocene, da slabo črpamo kohezijska sredstva. Zato bom večkrat ponovil, da to ne drži. Nikoli nismo in tudi ne bomo pustili niti evra evropskih kohezijskih sredstev v Bruslju. Ko ste me vprašali, koliko smo počrpali do zdaj. Do 13. 2. 2026 je bilo izdanih odločitev o podpori za 2,48 milijarde evrov skupaj s soudeležbo oz. 1,99 milijarde evrov evropskega denarja. Potrjenih imamo za 1,79 milijarde evrov s soudeležbo Slovenije oziroma 1,41 milijarde evrov evropskega denarja. Izplačanih pa je bilo 389 milijonov evrov.

Tudi konec leta 2025 smo dosegli zastavljen mejnik. Konec vsakega leta imamo zastavljeni mejnik, ki ga spremlja Evropska komisija, in če ga ne dosežemo, bi lahko izgubili del sredstev. Ampak mi še nikoli nismo nič izgubili. Niti evra, zato pravim, da so izjave o slabem koriščenju kohezijskih sredstev natolcevanje.«

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja med ključnimi novostmi predvideva tudi financiranje regijskih pisarn v Bruslju. Bomo lahko poslali tja tudi koga iz Pomurja?

»Možnost bo imel vsak, saj bomo kader iskali z javnim razpisom. Pomembneje od tega, od kod kdo je, pa bo, kaj bo lahko za Slovenijo naredil na podlagi centralnih razpisov, ki bodo zdaj nekoliko drugače oblikovani, kot so bili v preteklosti, in bodo zahtevali še aktivnejšo vlogo držav pri iskanju denarja. Namreč mi, slovensko gospodarstvo, univerze, smo v preteklem finančnem obdobju počrpali približno milijardo evrov denarja s centralnih razpisov.

Zdaj, v novi finančni perspektivi, bo na razpolago več kot 4 milijarde evrov denarja, ki ga mi vplačamo. Lahko počrpamo tudi več, lahko počrpamo tudi tisti denar, ki ga druge države vplačajo in ne izkoristijo na centralnih razpisih. Vse skupaj pa je priprava na obdobje, ko ne bomo več neto prejemnica kohezijskih sredstev, to bo v letu 2034 zagotovo, ker bomo dosegli ta nivo razvoja. In takrat bomo odvisni izključno od centralnih razpisov, kar se evropskih razpisov tiče.«

Jure Kljajić

Pred kratkim ste sklicali sestanek s predstavniki združenja občin, bank, pošte, kjer ste govorili o dostopu ali bolje pomanjkanju dostopa do storitev v odročnih krajih. Govor je bil o vzpostavitvi in financiranju t. i. one stop shopov/vstopnih točk, kar naj bi zagotovili sistemsko – tako prek zakona o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije kakor že omenjenega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Kako resno lahko jemljemo težnje, da se kaj takšnega uresniči?

»Vsem je jasno, da je doba digitalizacije prinesla spremembe v poslovanju klasičnih poštnih in bančnih storitev. Sam se ne spomnim, kdaj sem nazadnje bil na banki. Mislim, da tukaj gre predvsem za populacijo, ki je nekoliko starejša in tej digitalizaciji ne more slediti, so pa tudi kakšni drugi razlogi, da ohranimo te storitve v njihovi bližini. Pred leti smo bili priča ukinjanju komisije za ugotavljanje stopnje invalidnosti v Pomurju. Takrat sem kot župan ostro protestiral, pa se ni zgodilo nič.

Predstavljajte si, da invalidna gospa v letih mora z avtobusom v Mursko Soboto, iz Murske Sobote v Maribor in iz Maribora na Tezno, kjer ta komisija je. Takšna oblika centralizacije javnih storitev ni dobra za podeželje. Mi smo se z akterji banke, pošte, upravne enote dogovorili, da bomo ustanovili medresorsko delovno skupino, ki bo pripravila predlog pilotov, s katerimi bomo poskušali na različnih koncih Slovenije narediti t. i. one stop shop točke, kjer bodo ljudje lahko na eni lokaciji opravili več storitev. Poskušali bomo najti tudi finančne vire za te pilote in potem bomo na podlagi rezultatov dela teh točk iskali trajne rešitve.«

Kaj pa bi lahko bili viri financiranja takšnih točk?

»Lahko bi se financirale iz mehanizma za regionalni razvoj, tudi kohezije, pa iz norveškega sklada, ki podpira takšen co-working oz. sodelovanje. Tukaj bomo za zagon našli sredstva.«

Tako da verjamete, da bo takšna pilotna točka tudi v Pomurju?

»Absolutno. Pomurje, predvsem Goričko, je območje, kjer je bilo največ zapiranja in umikanja državnih institucij. Tudi če odkrito povemo, so se pred leti zaprle policijske postaje, policijski oddelki, kar vpliva na občutek varnosti ljudi. Goričko je vsekakor ena od takšnih točk, kjer bo ta pilot deloval.«

Jure Kljajić

Če se dotakneva konkretnega primera, v osrednjem turističnem kraju so decembra razstrelili bankomat. V kraju, kjer je ogromno turistov, največ v Pomurju, kljub pozivom župana banki, naj ga čim prej vzpostavijo, dolgo ni bilo niti odziva banke, kaj šele da bi ga že urejali. Verjetno se strinjate, da kraj, kot so Moravske Toplice, bankomat potrebuje?

»Paradoks je v tem, da smo v ustavo zapisali pravico do poslovanja z gotovino, gotovino pa umikamo ljudem, ki so najbolj navajeni nanjo. Ampak tukaj moram bralke in bralce potolažiti. Finančno ministrstvo pripravlja zakon, ki bo usklajen z evropsko uredbo in jasno določa, na kakšni razdalji morajo biti postavljeni bankomati. Tako da ima ministrstvo za finance ta zakon že tik pred sprejetjem.«

Mislite, da ga bodo sprejeli še v tem mandatu?

»Ne vem, v kateri fazi je, ampak so me seznanili, da imajo tak zakon pripravljen.«

Torej se v vladi zavedajo, da je to širši problem, ne samo Pomurja, ampak celotne Slovenije?

»Absolutno.«

Če vam bodo zvezde naklonjene in se vam ponudi priložnost, bi želeli nadaljevati delo ministra za kohezijo in regionalni razvoj tudi v novem mandatu? Kaj bi v novem mandatu storili drugače?

»Upam, da bo ekipa, s pomočjo katere smo sestavili podlage za izvajanje zakona o skladnem regionalnem razvoju in strategije, imela priložnost nadaljevati delo. Če tega ne bo, smo delali v prazno. To pa mora postati prioriteta nove vlade, ne glede na to, katera bo, saj je to podlaga za začetek procesa za ustanavljanje pokrajin. Razvojno dvigovanje regij in skladni regionalni razvoj sta podlaga za ustanovitev pokrajin. Če bomo imeli močno gospodarstvo, močne regije, bomo lažje ocenili, koliko pokrajin bomo imeli v prihodnje. Vse drugo je administracija, težje je narediti razvoj.

Kar pa se moje politične kariere tiče, kot veste, kandidiram v okraju Slovenj Gradec. Ne zato, ker se umikam iz Pomurja, ampak ker so bila mesta zasedena z boljšimi kandidati. Želim pa stranki pomagati, da bomo izvajali naloge naprej in dokončali tiste, ki jih nismo zmogli dokončati v tem mandatu. To je tudi skladen regionalni razvoj.«

Če bi bilo možno, bi bili torej še enkrat minister za kohezijo?
»Predvsem je to odvisno od tega, kako bo sestavljena vlada. In če bo regionalni razvoj prioriteta vlade, potem da.«

Bi kaj naredili drugače kot zdaj?

»Vsekakor. Mislim, da ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj mora postati tudi ministrstvo za lokalno samoupravo, kjer bi se združile vse funkcije. In to ministrstvo bi moralo dobiti mandat v celoti glede reforme lokalne regionalne samouprave.«

Vestnik

Za konec še vprašanje o vašem vikendu v Filovcih, ki naj bi bil črna gradnja. Ste uredili dokumentacijo?
»Črnogradnje ni, če imaš gradbeno dovoljenje za objekt. Jaz imam gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt, ki je na prvi pogled večji zaradi s slamo krite strehe. Neto površina pa je 39 kvadratnih metrov v pritličju in je to nezahteven objekt. Res je, da sem pred dvema letoma, ko smo nekoliko spreminjali vsebino objekta, pooblastil arhitekta, da vložijo vlogo za spremembo namembnosti, ker sem se zavedal, da je to v skladu z zakonom treba narediti. Postopek se je vlekel tako dolgo, da je prišlo do trenutka, ko sem moral sam opraviti nekatere natančne izmere parcele, saj je bil dvom, ali je del objekta na mojem kmetijskem zemljišču ali ne. 

Izvedenec je ugotovil, da je objekt v celoti na gradbeni parceli in je postopek spremembe namembnosti že vložen na upravni enoti v Murski Soboti. Moram pa povedati, da so me v lanskem poletju obiskali vsi inšpektorji, ki obstajajo. Nobeden od njih ni zoper mene sprožil nobenega postopka o prekršku, vsi so zaključeni. Tudi KPK je po prvih zbranih podatkih ugotovila, da nisem kršil zakona o integriteti. Šlo je za smoothie kislih kumaric, politike in nevoščljivosti.« 

Politika

Jevšek o črnogradnji: "Smuti kislih kumaric, politike in nevoščljivosti"

Vestnik