Jure Kljajić

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Letošnja čebelarska sezona v Pomurju se je začela razmeroma dobro, nato pa jo je močno zaznamovala suša. Štefan Šemen, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja, opozarja, da je v drugi polovici sezone primanjkovalo paše, zato si čebelje družine marsikje niso mogle ustvariti zadostnih zalog za zimo.

»Začetek sezone je bil še kar dober, po cvetenju akacije pa je nastopila suša in v drugi polovici praktično ni bilo več prave paše,« letošnje razmere opisuje Šemen. Tisti, ki so čebele odpeljali na Pohorje ali druga območja, so jo nekoliko bolje odnesli, v Pomurju pa je pomanjkanje padavin močno vplivalo na rastline, od katerih so čebele odvisne.

Jure Kljajić

Slabše sta cvetela kostanj in lipa, še težje pa so bile razmere pozneje v sezoni. »Manj so cvetele buče, tudi ajde ni bilo, ker je bilo presuho. Suša se izjemno pozna tudi pri nekaterih tujerodnih invazivnih rastlinah, kot so kanadska zlata rozga, žlezava nedotika in japonski dresnik. Te bi lahko dale nekaj cvetnega prahu ali medičine, a ni vlage,« je dejal.

Najstarejši pomurski čebelar

Pepek iz Negove pri 95 letih še vedno vsak dan v čebelnjaku

Kot poudarja, je vse povezano z razpoložljivostjo vode. »Če rastlina nima dovolj vode zase, ne more dati nektarja še čebelam in drugim opraševalcem.«

Potrebujejo do 15 kilogramov hrane

Čebelje družine si morajo pred zimo zagotoviti dovolj zalog za večmesečno obdobje brez paše. Po Šemnovih besedah potrebuje posamezna družina od 10 do 15 kilogramov hrane, odvisno tudi od načina čebelarjenja. Težava letošnje sezone ni bila v tem, da bi čebele potrebovale več hrane kot običajno, ampak si je zaradi pomanjkanja paše marsikatera družina ni mogla zagotoviti sama. »Čebele marsikje niso imele dovolj niti zase in si niso mogle narediti zalog, zato je bilo treba precej krmiti,« pravi Šemen.

Jure Kljajić

Delo čebelarjev se s koncem pašne sezone ne konča. Stanje družin morajo redno spremljati. »To je živa stvar. Ves čas jo moraš spremljati in imeti nadzor,« poudarja. Po njegovi oceni je bila letošnja sezona v primerjavi z lansko slabša predvsem v drugi polovici. Ob tem opozarja, da se posamezne paše med leti razlikujejo, zato je treba uspešnost sezone presojati kot celoto.

Jure Kljajić

Vse večji izziv 

Daljša sušna obdobja in vse manj predvidljive vremenske razmere so za čebelarje vse večji izziv. »Voda je poleg zraka osnovni vir življenja,« pravi Šemen. Čebelarji lahko posledice neugodnih razmer do neke mere omilijo, na vreme pa ne morejo vplivati. »Proti naravi in vremenu ne moremo. Lahko kaj pomagamo, omilimo in iščemo rešitve, česar se ne da, pa se ne da.«

Ob pogledu na prihodnjo sezono ni optimističen. »Moja napoved je, da bo prihodnje leto manj čebelarjev, manj čebel in manj medu,« je črnogled.

Jure Kljajić

O tem je govoril tudi na seji upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije v Lukovici, pravi. Pomanjkanje paše ni edina težava, s katero se srečujejo čebelarji. Pomembno je tudi zdravstveno stanje družin. Šemen omenja težave z varojo, ob neugodnih razmerah pa se lahko izraziteje pojavijo tudi težave, povezane z virusi, bakterijami in drugimi povzročitelji bolezni. Med njimi posebej omeni hudo gnilobo čebelje zalege. Po njegovih besedah se močna čebelja družina v ugodnih razmerah lažje spoprijema z različnimi obremenitvami. »Če so dobri pogoji, če je dovolj medičine in je vse v redu, čebele marsikaj uredijo same. Ob neugodnih razmerah pa pride do težav,« pojasnjuje. Zato ostajata redno spremljanje čebeljih družin in pravočasno ukrepanje pomemben del čebelarjevega dela.