Center DUO Veržej že 20 let pomemben podpornik domačim rokodelcem
Skrbijo za prenos in ohranjanje rokodelskih znanj in veščin. Zanimanje za rokodelske delavnice je veliko.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Pobudnik ustanovitve je bil takratni direktor Zavoda Marianum, etnolog po izobrazbi, Janez Krnc, ustanovitev pa je temeljila na idejnih zasnovah dr. Janeza Bogataja, znanega slovenskega etnologa.
Rokodelski center v osnovi predstavlja podporno okolje za lokalne rokodelce – poleg tega, da so »hram« prenašanja rokodelskega znanja. Lokalnim rokodelcem so v podporo na več načinov, na voljo so jim za pomoč in svetovanje pri temah, ki jih zajema zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva: pridobivanje rokodelskih certifikatov, rokodelski razpisi, promocija rokodelstva in podobno.
Del rokodelskega centra je trgovina z izdelki lokalnih rokodelcev. Večina teh, ki prodaja svoje izdelke, ima za izdelke pridobljen certifikat Rokodelstvo Art & Craft Slovenija, ki je znak vrhunske kakovosti slovenske kulturne dediščine. Poleg trgovine so del centra še Ekomuzej, Puščenjakova galerija, kovačija in lončarska delavnica. Zadnji služita predajanju znanja – v lončarski delavnici prirejajo delavnice lončarstva in oblikovanja gline, pa tudi kakšne druge, v kovačiji pa izvajajo prikaze kovaške dejavnosti.
Puščenjakova galerija je namenjena začasnim razstavam – na leto jih pripravijo od pet do sedem. Tradicionalni razstavi sta velikonočna razstava pirhov slovenskih pokrajin in božična razstava jaslic. Ob miholovem, prazniku župnijskega zavetnika, vsako leto pripravijo razstavo enega (običajno lokalnega) rokodelca, med letom pa se zvrstijo še druge rokodelske ali druge razstave.
Ekomuzej s strokovno rokodelsko in turistično knjižnico pa v stalni razstavi prikazuje predmete, povezane z različnimi rokodelskimi panogami. Zraven rokodelskega centra se nahaja kamp Trio, kjer je šest zemljank – ena replika in pet sodobnih zemljank, kjer je mogoče tudi prespati. Vse zemljanke so lesene in krite s slamnato streho. Tudi slamokrovstvo namreč spada med rokodelske panoge.
Kot pravijo zaposleni v rokodelskem centru, je največ zanimanja za rokodelske delavnice. »Večinoma izvajamo tečaje, delavnice ali individualne mentorske ure lončarstva in oblikovanja gline, saj imamo veliko sodobno opremljeno lončarsko delavnico in zaposleno lončarko. Sodelujemo pa tudi z drugimi lokalnimi rokodelci, ki pri nas za razne skupine izvajajo rokodelske delavnice iz drugih panog.
Kot že omenjeno, imamo tudi opremljeno kovaško delavnico, kjer zunanji kovač izvaja prikaze kovanja.« Na delavnicah gostijo najrazličnejše skupine. Veliko je šolskih skupin tako iz osnovnih kot srednjih šol, ki pridejo v center na tehniški ali kulturni dan. V sodelovanju z ZRSZ za brezposelne izvajajo tečaj lončarstva za nacionalno poklicno kvalifikacijo, gostijo pa tudi vrtčevske skupine, študente, upokojence in druge skupine ter posameznike, ki se navdušujejo nad glino ali rokodelstvom na splošno. Vsako leto beležijo lepo število obiskovalcev tudi na razstavah.
V načrtu obnova prostorov
20-letnico obstoja praznujejo praktično že od začetka leta. Skozi leto namreč nameravajo organizirati 20 rokodelskih delavnic za »zunanje« obiskovalce, nekaj so jih do sedaj že izvedli. Tudi miholovo bo letos v znamenju obletnice – načrtujejo dan odprtih vrat, prvotno namenjen osnovnošolcem z namenom poklicne orientacije. Skupaj s klekljarsko sekcijo Mürske ribice Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, ki letos prav tako obeležuje 20. obletnico delovanja, bodo pripravili klekljarsko razstavo.
»Pride pa še kakšna stvar, ki pa naj zaenkrat še ostane skrivnost.« In naprej? »Center v svojem bistvu še vedno ostaja podporna točka za lokalne (in druge) rokodelce, kot tudi hram ohranjanja in razvoja rokodelstva in prenosa teh veščin na mlade. K temu bo gotovo pripomoglo tudi članstvo v Konzorciju rokodelskih centrov Slovenije in posledično od začetka aprila letos naprej v evropski organizaciji European Crafts Alliance.
Poleg izvajanja že obstoječih programov si želimo novih priložnosti tako doma kot v tujini. Predvsem bi želeli več sodelovati z varstvenimi in izobraževalnimi inštitucijami, saj je rokodelstvo lahko zelo terapevtsko. Zato bomo v prihodnje poskusili ponuditi programe za izpopolnjevanje učiteljev v šolskem katalogu izobraževanj Katis,« še pravijo. Ob tem si želijo, da bi bili uspešni pri prijavah na projekte, s katerimi bi obnovili prostore za izvajanje rokodelskih delavnic, ki bi jih na ta način lahko ponudili še več. Med drugim si želijo mizarske delavnice, saj je interes mladih na tem področju spet v porastu.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
