Aleš Cipot

Mestna občina Murska Sobota in Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja sta v Gledališču Park pripravili slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter 35-letnici plebiscita. Slavnostni govornik je bil prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.

Aleš Cipot

V svojem govoru se je spomnil dogodkov pred 35 leti, ko smo Slovenci pričakovali enega najpomembnejših mejnikov v svoji zgodovini – izid plebiscita o samostojni slovenski državi. »Na referendumski glasovnici je bilo izpisano preprosto vprašanje: Ali naj republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Zgolj da ali ne sta bila možna odgovora. Izid je poznan, da je obkrožilo prek 95 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Ta visoka podpora je bila mogoča zato, ker je bil cilj jasno postavljen, ker se je ujemal z razpoloženjem ljudi in ker je zanj odgovornost prevzela vsa takratna slovenska politika. Neizmerno veselje in ponos sta zavladala pozno zvečer na dan plebiscita, ko so bili prešteti glasovi in objavljen izid glasovanja. Bilo pa je tudi zaupanje v politične stranke, ki so takrat zmogle zrelost za enoten nastop in za skupen prevzem odgovornosti, ne da bi si katera koli lastila zasluge za uspeh tega velikega političnega dejanja. Prvič in žal zadnjič v kratki zgodovini samostojne Slovenije, a čeprav je to izjema, je pomembna, ker je enotnost vrojena v samo rojstvo države,« tako Kučan, ki se je v nadaljevanju dotaknil še dogajanja, ki je sledilo po razglasitvi rezultatov plebiscita, posebej pa je izpostavil desetdnevno vojno za Slovenijo.

Aleš Cipot

Ta je želela uresničiti svojo odločitev mirno, v dogovoru z drugimi republikami nekdanje skupne države. Žal pa napori Slovenije niso bili ne razumljeni in ne sprejeti. Po vojni za Slovenijo se je vihra razširila na Hrvaško in BiH, kjer so posledice vidne še danes. »Možnost za nadaljevanje vojn kot sredstva za reševanje nerešenih mednacionalnih odnosov žal še vedno obstajajo. Tudi zaradi vpliva vojn, ki divjajo v naši neposredni bližini, v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu,« tako Kučan, ki je dodal še, da se tudi mi ne smemo pustiti ustrahovati z govoricami o naši nenehni ogroženosti in ne smemo sprejeti vojne kot načina našega življenja. »Temu se moramo upreti tudi zaradi izkušnje vojne za Slovenijo. Če popustimo, smo izgubili bitko za lastno človečnost. Razčlovečenje se začne z brezbrižnostjo pred TV ekrani, na katerih nam vsak dan znova prikazujejo podhranjene otroke brez otroštva, prazno strmeče oči starih ljudi, ki so izgubili vse, ruševine domov, reke beguncev, in roke živih mrličev, ki prosijo za košček kruha in požirek vode. V trenutku brezbrižnosti postanemo sokrivci; ne smemo se navaditi na te slike kot na običajen del našega vsakdana.«

Aleš Cipot

Kučan pa se je v svojem govoru dotaknil tudi razmer v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Na to je napeljal v luči spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot, ki naj bi jih zasledovala Evropska unija. »Med pravicami imajo posebno mesto pravice manjšin. Ne brez razloga. Nacionalne manjšine so v Evropi zgodovinska danost. Skorajda ni države, ki ne bi znotraj svojih meja ob večinskem narodu imela manjši del pripadnikov sosednjih narodov. V preteklosti so manjšine doživljale različne usode. Bile so most med državami in narodi, vez med njihovimi kulturami, pogosto pa tudi sredstvo sporov. Takšna je naša izkušnja tudi z Madžarsko. Jedro varovanja pravic manjšine je človeška solidarnost. Solidarnost je tudi odgovornost, vendar ne le na strani demokratične večine, da manjšini zagotovi tak položaj, enakopravnost in pravice, ampak tudi manjšine, ki ta položaj in pravice uživa, da ravna v skladu z namenom takšne zaščite, da je ne zlorablja, tako kot se je to nedavno zgodilo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota s predlogom, ki izziva razdor in nacionalne delitve.«

Aleš Cipot

V kulturnem programu so nastopili dijaki Gimnazije Murska Sobota.

Galerija

Aleš Cipot