Ivo Borko ob jubilej postavil spomenik svojim začetkom

Čas branja 2 min.

Ivo Borko ob jubilej postavil spomenik svojim začetkom

Maja Hajdinjak

22. 12. 2025, 16.30

Posodobljeno

21:07

Deli članek

Facebook

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Velikost pisave

Manjša

Večja

Razstavljen je izbor studijskih portretov ljudi iz avtorjeve najbližje okolice

ivo-borko, razstava, portreti — Portreti in avtoportreti Iva Borka. Gornja Radgona, december 2025

Ivo Borko, predsednik Foto kluba Proportio divina Gornja Radgona, nosilec najvišjega razstavljavskega naziva Fotografske zveze Slovenije mojster fotografije ter najvišjega častnega naslova Mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP – HonEFIAP, je ob 70-letnici življenja in 55-letnici ukvarjanja s fotografijo v galeriji doma kulture v Gornji Radgoni pripravil razstavo portretov in avtoportretov. Portreti so tisto področje fotografije, s katerim se je začel najprej ukvarjati. Prvi večji uspeh mu je prinesla fotografija sošolke (ta je bila tudi na odprtju razstave), za katero je prejel nagrado na mladinskem natečaju takrat mednarodno razširjene in med mladimi izjemno priljubljene revije Bravo. To je bil trenutek, ko se je dokončno zapisal fotografiji. Doslej je sodeloval na več kot 600 skupinskih žiriranih razstavah v 65 državah sveta, za svoja dela je prejel več kot 380 nagrad in priznanj ter pripravil 45 samostojnih razstav v skupno osmih državah. Med drugim je leta 2016 prejel nagrado Tomin šešir za izredne zasluge za razvoj fotografske umetnosti na območju nekdanje Jugoslavije.

Čeprav so se motivi njegovih fotografij skozi leta spreminjali, sta človek in portret ostala njegova osrednja tema in stalnica njegovega ustvarjanja. Zaradi tega je bila odločitev, da ob osebnem jubileju pripravi razstavo, posvečeno izključno portretni fotografiji, logična in utemeljena, je dejal na odprtju razstave. Pri tem se je zavestno odpovedal vključitvi več obsežnih segmentov iz svojega opusa, predvsem portretom ljudi, nastalih na potovanjih, ljudi v njihovih bivanjskih ali delovnih okoljih, portretom umetnikov v ateljejih, strokovnih kolegov in fotografov z vseh koncev sveta, saj ti pripadajo širšim, samostojnim ciklom, ki presegajo konceptualni okvir pričujoče razstave. Zanjo je izbral studijske portrete ljudi iz svoje najbližje okolice, s čimer je razstavi vdahnil intimnost. Posebno mesto na tej razstavi zavzema portret njegove žene Štefi, prav tako uveljavljene fotografinje, z muckom (naslov dela je Sojenica), ki je Borkovo največkrat nagrajeno in najbolj prepoznavno delo, z letnico 2011 pa tudi najstarejše na razstavi.

Pri mnogih portretih se ob ljudeh pojavi tudi predmet, značilen za portretiranca, ki razširi pripoved fotografije in ustvari globlji, pogosto simbolni poudarek. Na razstavi je moč videti tudi nekaj novejših Borkovih avtoportretov, ki so nastajali od leta 2022, ko se je zaradi resne bolezni začel spraševati o minljivosti, hkrati pa ga je ta spodbudila k še intenzivnejšemu ustvarjanju. Kot je poudaril Ivo Borko, je morda ravno s pomočjo fotografije premagal najtežje obdobje svojega življenja. Fotografije si je moč ogledati še do 6. januarja.