Igor Kupljenik / BOBO

Čezmejni delavci izpolnjujejo napoved, da bodo zbrali podpise za razpis referenduma za razveljavitev novele zakona o urejanju trga dela, ki jo je v začetku poletja po nujnem postopku sprejel državni zbor.
Kot nam je pojasnil predsednik sindikata Mario Fekonja, je obveščanje čezmejnih delavcev o zbiranju podpisov potekalo prek družbenega omrežja facebook, tudi na njihovi spletni strani je novica z navodili, predvsem pa pošiljajo SMS-obvestila na vse telefonske številke, ki jih imajo v bazi. »Ljudje so za zbiranje podpisov za ta referendum precej zagnani,« pravi Fekonja.

Spomnimo. Po dosedanji zakonodaji, ki je bila ravno na predlog Sindikata delavcev migrantov Slovenije potrjena leta 2021, je zanje veljala izjema, po kateri so bili, poenostavljeno povedano, upravičeni do višjega denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti od zaposlenih pri slovenskih delodajalcih.

Primož Lavre

Določilo izhaja iz evropske direktive o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki med drugim določa, da se socialne pravice, pridobljene v kateri koli državi Evropske unije, med prehodom v drugo državo prenašajo. To velja tudi za nadomestilo za brezposelnost, tako da država zaposlitve plačuje Sloveniji nadomestilo za brezposelno osebo v višini, kot bi pripadala državljanu tiste države.

Se pravi v konkretnem primeru Avstrija pokriva nadomestilo našim državljanom, ki so bili tam zaposleni pred izgubo zaposlitve, prve tri mesece oziroma pet, odvisno od obdobja zaposlitve. Slovenija s tem nima nikakršnih stroškov, ampak ravno nasprotno. Zaradi dajatev gre za prihodek državne blagajne, ki je seveda višji, če je višji znesek nadomestila.

Nataša Juhnov

Zbrati morajo 40 tisoč podpisov, upravne enote zaprte

V sindikatu, ki zastopa čezmejne delavce, so že za vložitev pobude za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma v nekaj dneh zbrali več kot 12 tisoč podpisov, kar je veliko več od potrebnih 2500. Največ podpisov so prejeli iz Podravja in Pomurja, od koder prihaja tudi največ delavcev, ki si kruh služijo v Avstriji, tako bo, kot predvideva Fekonja, tudi tokrat. A pred njimi je veliko težja naloga.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je razpisala 35-dnevni rok, v katerem bo treba zbrati 40 tisoč podpisov za dejanski razpis referenduma. Prvi dan zbiranja podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o noveli je 1. september, zadnji pa 5. oktober, je sporočila Klakočar Zupančičeva.

Sašo Radej

Predsednik sindikata Mario Fekonja priznava, da bo to velik zalogaj, a čezmejnih delavcev ne gre odpisati. »Zanos je velik, saj so ljudje upravičeno jezni,« je za naš medij že v začetku poletja dejal Fekonja, ki preprosto ne razume, zakaj bi se država odrekla večjemu prilivu denarja v proračun s prispevki in dajatvami zaradi višjega nadomestila.

Preberite še

· Slovenija

Vstopne točke za dolgotrajno oskrbo: empatija je ključnega pomena

Podpise bodo pomagali zbirati tudi nekateri drugi interesni deležniki, ki sicer neposredne zveze s čezmejnim delom nimajo, pove Fekonja. Ali jim bo uspelo, je težko napovedati, saj imajo čezmejni delavci težavo s podpisovanji na upravnih enotah. Te so namreč že zaprte, ko se večina delavcev vrne z dela domov. Tudi pri elektronskem podpisovanju je že pri prejšnjem zbiranju podpisov na e-upravi prihajalo do tehničnih težav, zato temu ne zaupajo.

Vanesa Jaušovec

Ministrstvo za delo ponuja roko

Je pa ministrstvo za delo pripravilo osnutek zakona, ki bi ga sprejeli, če bi od referenduma odstopili, a mu, kot pravi Fekonja, iz številnih razlogov ne zaupajo. Ta osnutek predvideva prehodno obdobje za čezmejnega delavca, pri čemer bi do takrat, ko bi nadomestilo po novem zakonu zaradi inflacije doseglo sedanjo maksimalno višino, veljal sedanji zakon, ko pa bi ta znesek nadomestilo po novem zakonu preseglo, bi stari zakon prenehal veljati in bi začel veljati novi zakon.

Jure Klobčar

»Za nas seveda to ni sprejemljivo, saj sedanji zakon dodeljuje maksimalno nadomestilo za tri oz. pet mesecev, novi zakon pa samo tri mesece. S tem je čezmejni delavec, ki bi prejel maksimalno nadomestilo, prikrajšan za 3–4 tisoč evrov,« pojasni Fekonja. Pri tem poudari še, da tisti, ki ne bi prejeli maksimalnega nadomestila, ker so imeli nižjo plačo (teh je večina), verjetno ne bodo na slabšem, kot pravi ministrstvo, saj se bo tudi v tujini plača zviševala z inflacijo, s tem pa tudi nadomestilo.

Evropska zakonodaja nad slovensko 

Evropska uredba jasno določa, da se tovrstne pravice, pridobljene v drugi državi, pri prehodu med državami morajo ohranjati. »Sklicujejo se na načelo nediskriminacije, ampak ustavno sodišče o tem ni presojalo,« poudari prvi mož sindikata čezmejnih delavcev. »In evropska zakonodaja je nadrejena domači zakonodaji, zato jo je treba upoštevati. Če dopustimo, da se ignorira evropska zakonodaja in se tako rekoč odrečemo pravici do prenosa pravic, ki jih določa evropska uredba, ne bomo nikoli deležni ugodnejše obravnave, če se v tujini morebiti zakonodaja spremeni v tej smeri,« podčrta Fekonja. Pri obravnavi zakona v matičnem državnozborskem odboru so jim skušali z amandmajem priskočiti na pomoč v stranki SD, a ta ni dobil podpore.

Nataša Juhnov

Rezervni načrt

Kot so za naš medij že pojasnili, imajo tudi rezervni načrt. Če jim 40 tisoč podpisov za razpis referenduma v dobrem mesecu dni ne bi uspelo zbrati, so v sindikatu pripravili še en manever. Vzporedno bodo namreč zbirali 5000 podpisov za predlog spremembe nedavno sprejetega zakona, s katerim bi člen, ki jim dodeljuje izjemo, vrnili v zakon.

»Iz preteklih izkušenj žal ne moremo zaupati državnemu zboru, da bi potem ta osnutek zakona, kot nam ga na ministrstvu za delo zdaj ponujajo v zameno za odstop od zbiranja podpisov za referendum, dejansko potrdil in sprejel,« je sklenil Fekonja in tako pojasnil, zakaj druge poti nimajo.

Razbremenili bi tudi starejše delavce
Novela sicer prinaša tudi druge novosti. Med drugim zaostruje dostop starejših do vnovične uveljavitve 25-mesečnega nadomestila za brezposelnost, uvaja spodbude za zaposlitev starejših brezposelnih, ponuja možnost razbremenitve starejših delavcev, tako da bi delali z 80-odstotnim delovnim časom, 90-odstotno plačo in 100-odstotno plačanimi prispevki, ter povečuje obseg začasnega ali občasnega dela upokojencev. Poleg tega zaostruje področje agencijskega dela in dopolnjuje pravne podlage, da bo Zavod RS za zaposlovanje lažje izvajal posredovanje študentskega dela.