Žiga Živulović Jr./BOBO

V zadnjih tednih je pozornost javnosti po vsej državi pritegnil bizaren primer iz Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Branko Lukačič, upokojenec iz Grabšinec, je zaradi domnevne prijateljske pomoči soobčanu iz bližnjih Dragotinec prejel globo, ki skoraj trikrat presega njegovo mesečno pokojnino. Kot je sam pojasnil, se je odzval na prošnjo za pomoč slabovidnemu prijatelju, članu Strelskega društva Janko Jurkovič Videm, ki ga vodi prav Lukačič, in mu na domu prebarval napušč iz ladijskega poda. Ta prijatelj mu pogosto pomaga pri delovanju društva, zato mu je Lukačič po lastnih besedah zgolj vrnil uslugo.

»Ne gre za izjemo«

Vse lepo in prav, a ko je delo končal, so na dvorišče prišli inšpektorji Finančne uprave RS (Furs), domnevno na podlagi prijave sosedov. Njegovo dejanje so prepoznali kot delo na črno po zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter mu izdali plačilni nalog z globo v višini 1000 evrov. Kot je razkril tudi na družbenih omrežjih, so inšpektorji sestavili površen zapisnik, v katerem so priimek »naročnika del« zapisali dvakrat različno. Lukačič je že napovedal pritožbo, po obsežni medijski pozornosti in negativnih odzivih javnosti pa je doživel celo ponovni obisk inšpektorjev, ki naj bi mu namignili, da bodo sankcijo spremenili v opomin.

Arhiv

Je bil prvotni ukrep sorazmeren z okoliščinami in zakonskimi možnostmi? Furs za naš medij poudarja, da gre za nedvoumno kršitev. »V finančni upravi razumemo življenjske situacije posameznikov, ki si zagotavljajo medsebojno pomoč, a pri svojem delu moramo upoštevati sprejeto zakonodajo. V konkretnem primeru je to zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki velja že od leta 2014. V primeru, ki je opisan v različnih medijih in ki ga povzemate v vašem dopisu, gre žal za kršitev omenjenega zakona. V skladu z zakonom se kot delo na črno, ki je prepovedano, šteje tudi, če posameznik brezplačno opravlja dejavnost ali delo pri drugi pravni ali fizični osebi in ni vpisan ali nima priglašenega dela.«

Novice

Upokojencu iz Grabšinec zaradi domnevnega dela na črno 1000 evrov kazni. Kaj pravijo na Fursu?

Dodajajo, da zakon sicer določa izjeme. Mednje sodijo sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo za preprečitev ali odpravo naravnih nesreč, humanitarno delo za humanitarne in invalidske organizacije in podobno. Po navedbah Fursa se za delo na črno ne šteje niti brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. »Če ne gre za nobeno od konkretno navedenih izjem, se opravljanje dela brez pravne podlage šteje za delo na črno,« ne puščajo dvoma.

Profimedia

V inšpektorjevih rokah

Če podrobneje pogledamo zakonodajo, bi lahko inšpektorji v konkretnem primeru ravnali tudi drugače – brez globe in brez opomina. Lukačičevo delo bi denimo lahko uvrstili med sosedsko pomoč. Res je, da je med krajem bivanja Lukačiča in prijatelja, pri katerem je opravil delo, približno devet kilometrov razdalje, a je Furs že pred leti za Finance pojasnil, da je pri presoji sosedske bližine treba upoštevati posebnosti posameznega primera, še posebej na podeželskih območjih, kamor Občina Sveti Jurij ob Ščavnici nedvomno sodi. Tudi če primera ne bi mogli uvrstiti med sosedsko pomoč, zakon med izjeme od prepovedi dela na črno šteje tudi prostovoljsko delo.

Kaj pa pomeni prostovoljsko delo po zakonu o prostovoljstvu? »Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase opravlja v dobro drugih ali v splošno korist,« navaja krovni zakon, na katerega se sklicuje zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Odločitev je tako odvisna od dobre volje, diskrecijske pravice in interpretacije posameznega inšpektorja.

MPA

Namen zakonodajalca gotovo ni bil pregon in kaznovanje običajnih državljanov, ki si pomagajo pri osnovnih hišnih opravilih. Zlasti v družbi, kjer solidarnost velja za eno najvišje cenjenih vrednot. Pri celotni zgodbi pa vendarle velja omeniti, da je imel Lukačič pred več kot desetletjem za kratek čas, manj kot dve leti, registrirano samostojno dejavnost za zaključna gradbena dela in prevozništvo. Razen izjav obeh vpletenih ni nikakršnega dokaza, da je šlo resnično za enkratno brezplačno storitev. Iskanje alibijev ob zasačenju je nedvomno pogosta reakcija storilcev prekrškov. Igranje na čustva prav tako.

Sprva gostobesedni, nato se zavili v molk

V finančni upravi so nam dodatno pojasnili, da zakon za tovrstno kršitev predpisuje globo od 1000 do 7000 evrov. Upokojenemu prekrškarju so tako izrekli najnižjo možno kazen. Lukačič ima v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe možnost plačila polovičnega zneska, torej 500 evrov, lahko pa v predpisanem roku sproži zahtevek za sodno varstvo, kar je, kot je že javno napovedal, tudi nameraval storiti.

Profimedia

Furs obenem spominja, da lahko zaprosi za obročno plačilo globe. V nasprotju s prvotno obsežnimi pojasnili primera so se v finančni upravi na dodatna novinarska vprašanja o ponovnem obisku inšpektorjev in možnosti spremembe globe v opomin začeli sklicevati na varovanje davčne tajnosti. Nedvomno pa poteza, da državni organ po medijskem pritisku in burnem odzivu javnosti popravi lastno odločitev, upravičeno ali ne, vzbuja pomisleke in ne pošilja najbolj spodbudnega sporočila državljanom.

Lani zaradi dela na črno za 332 tisočakov glob

V letu 2024 je Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) opravila 1247 nadzorov na področju dela na črno. Prekrškovni organ Fursa je zaradi kršitev zakona obravnaval 2456 storilcev, inšpektorji so jim skupno naložili globe v višini skoraj 5,9 milijona evrov ter izrekli 378 opominov. Od tega je bilo za delo na črno izrečenih 328 ukrepov, skupno pa so globe znašale nekaj več kot 332 tisoč evrov.