Profimedia

Branko Lukačič, upokojenec iz Grabšinec, občina Sveti Jurij ob Ščavnici, si niti v najhujši nočni mori ne bi mogel predstavljati, da bo zaradi domnevne prijateljske pomoči soobčanu iz bližnjih Dragotinec, dobil globo, ki skoraj za trikrat presega njegovo mesečno pokojnino.

Domnevna prijava in površen zapisnik

Minuli ponedeljek se je namreč, kot je navedel, odzval prošnji za pomoč slabovidnemu prijatelju, članu Strelskega društva Janko Jurkovič Videm, ki ga Lukačič zastopa, pri pleskanju napušča iz ladijskega poda na njegovem domu. Ta isti prijatelj namreč pomaga z raznimi deli v okviru društva, zato mu je, kot pojasnjuje, na ta način vrnil uslugo.

Vse lepo in prav, a ko je z deli končal, so na "kraj zločina" prišli inšpektorji finančne uprave (Furs), domnevno na podlagi prijave. Ti so njegovo dejanje prepoznali kot delo na črno po zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in mu zaradi prekrška izdali plačilni nalog z globo v višini 1000 evrov.

Kot je med drugim razkril na družbenem omrežju, so inšpektorji poleg tega sestavili površen zapisnik, kjer so priimek "naročnika del" napisali dvakrat različno. Lukačič je že napovedal, da se bo na odločitev pritožil, a ravnanje dotičnih inšpektorjev odpira vprašanje, ali je bil ukrep sorazmeren glede na okoliščine in zakonske možnosti. Na finančni upravi so za naš medij zatrdili, da gre za nedvoumno kršitev.

Razumejo življenjske situacije, a zakon, je pač zakon? 

"V Finančni upravi razumemo življenjske situacije posameznikov, ki si nudijo medsebojno pomoč, ampak pri svojem delu moramo upoštevati sprejeto zakonodajo. V konkretnem primeru je to Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ki velja že od leta 2014, to je 11 let. V primeru, ki je opisan v različnih medijih in ki ga povzemate v vašem dopisu, gre žal za kršitev omenjenega zakona. V skladu z (ZPDZC-1) se kot delo na črno (ki je prepovedano) šteje tudi, če posameznik brezplačno opravlja dejavnost ali delo (pri drugi pravni ali fizični osebi) in ni vpisan ali nima priglašenega dela," pojasnjujejo na finančni upravi in dodajajo, da zakon sicer določa izjeme, ko ne gre za delo na črno.

To so, kot naštevajo, sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo za preprečitev ali odpravo naravnih nesreč, humanitarno delo za humanitarne in invalidske organizacije in tako dalje. Za delo ali zaposlovanje na črno, pa se po navedbah finančne uprave, ravno tako ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. "V kolikor ne gre za nobeno od konkretno navedenih izjem, se opravljanje dela brez pravne podlage šteje za delo na črno," so jasni v svoji utemeljitvi.

Nikola Miljković

Sosedska pomoč ali prostovoljno delo

Če podrobno pogledamo zakonodajo, pa bi v konkretnem primeru morda lahko inšpektorji tudi pravno ustrezno ravnali drugače. Konkretno situacijo bi denimo lahko uvrstili tudi med sosedsko pomoč, saj zakon pravi, da je ta dovoljena, kadar med sosedi posamezniki obstaja določena bližina v smislu prebivanja.

Res je, da je med krajem bivanja Lukačiča in prijatelja, kjer je opravil delo, okoli 9 kilometrov razdalje, ampak na Fursu so že pred leti za Finance pojasnili, da je glede določanja bližine med sosedi treba presojati od primera do primera, še posebej na ruralnem območju, kamor občina Sveti Jurij ob Ščavnici nedvomno sodi. "Sosedska pomoč se v določenih primerih lahko upošteva tudi, če prebivalca nista iz iste vasi, vendar pa iz njune bližine ali lokacije izhaja, da gre za sosedsko pomoč," so navedli na finančni upravi za Finance.

Zdravko PrimoĹľiÄŤ/FPA

Tudi, če konkreten primer nikakor ne bi mogli opredeliti kot sosedsko pomoč, pa se med izjeme od dela na črno šteje tudi prostovoljno delo. In kaj je definicija prostovoljnega dela po zakonu o prostovoljstvu? "Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist," navaja krovni zakon, na katerega napotuje tudi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Skratka, gre za dobro voljo, diskrecijsko pravico in interpretacijo posameznega inšpektorja. Namen zakonodajalca namreč prav gotovo ni bil, da bodo inšpektorji lovili in izrekali globe običajnim državljanom, ki si pomagajo pri hišnih opravilih in delih, v družbi, kjer velja solidarnost za eno najbolj opevanih vrednot. Pri celotni zgodbi pa vendarle velja dodati, da je Lukačič pred več kot desetletjem imel za kratek čas, manj kot dve leti, registrirano samostojno dejavnost (s.p.) za zaključna gradbena dela in prevozništvo in da razen besede obeh vpletenih, ni nobene garancije, da je v "usodnem" primeru dejansko šlo za brezplačno storitev.

Globa tudi do 7000 evrov

Na finančni upravi so nam dodatno navedli, da se tovrstna kršitev, kot si jo je privoščil Branko iz Grabšinec, po zakonu kaznuje z globo od 1000 pa vse do 7000 evrov, upokojenemu prekrškarju pa so tako finančni inšpektorji naložili najnižjo možno globo, ki jo predvideva zakon. Lukačič ima v osmih dneh po pravnomočnosti možnost plačila polovičke, torej 500 evrov, ali pa v predpisanem roku sproži zahtevo za sodno varstvo, kar bo, kot je že javno napovedal, tudi storil. Na finančni upravi ob tem spominjajo, da lahko ravno tako zaprosi za obročno plačilo globe.

Zaradi dela na črno lani skupno glob za 332 tisoč evrov

V lanskem letu je sicer finančna uprava opravila 1247 nadzorov na področju dela na črno. S strani prekrškovnega organa finančne uprave je bilo zaradi kršitev zakona obravnavanih 2456 storilcev, ki so jim inšpektorji naložili globo v skupnem znesku skoraj 5,9 milijona evrov in izrekli 378 opominov. Od tega je za kršitve dela na črno bilo izrečenih 328 prekrškovnih ukrepov in izrečena globa v višini le nekaj več kot 332 tisoč evrov.