Denarna socialna pomoč zasežena tudi Pomurcem. Kaj pravita FURS in CSD?
Izdaja sklepov o izvršbah se je začela 8. januarja in se bo nadaljevala tudi v prihodnje.
Sredi tedna je predvsem na Dolenskem zavrelo med nekaterimi pripadniki romske skupnosti. Kot so pisali mediji, nekateri dolžniki niso mogli prevzeti dela ali celotne denarne socialne pomoči, ker jim jo je zasegla Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) na podlagi Šutarjevega zakona. Ta namreč omogoča izvršbe tudi na socialno pomoč.
FURS je takrat pojasnil, da so v zadnjih dneh na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti izdali 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so imeli v zadnjih dveh letih najmanj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Ali so se izvršbe nanašale tudi na Rome v naši regiji, smo vprašali predsednika Sveta romske skupnosti Jožefa Horvata Muca, a nam je dejal, da s strani Romov o tem ni bil obveščen. S vprašanji smo se obrnili še na Center za socialno delo (CSD) Pomurje, ki je pristojen za urejanje socialnih prejemkov, torej tudi za denarno socialno pomoč.
Danijela Cug, pomočnica direktorice, nam je odgovorila, da FURS njihovega centra o izvedbi davčnih izvršb na denarne socialne pomoči ni obvestil, so pa bili o primerih zasega seznanjeni preko upravičencev, ki so se nanje obrnili po tem, ko denarne socialne pomoči niso prejeli. "Na podlagi neposrednih obvestil smo seznanjeni s štirimi primeri, kjer je bila denarna socialna pomoč zasežena v celoti pri samskih osebah, in z enim primerov družine z mladoletnim otrokom, kjer je bila denarna socialna pomoč zasežena delno, in sicer v višini 300 evrov," je pojasnila. Dodaja, da so to primeri, ki so se razkrili skozi stiske ljudi na terenu.
V Pomurju zaenkrat 47 dolžnikov
Za uradne podatke smo zaprosili še FURS. Ta nam je danes sporočil, da je bilo od 8. do 22. januarja izdanih 1674 sklepov o izvršbi dolžnikov, iz tega naslova pa izterjanih 126.260 evrov. Terjan dolg, kjer so vključeni tudi stroški izvršbe, pa v skupnem znesku znaša slabih 496 tisoč evrov. Največ dolžnikov, ki jim je bil izdan sklep, prihaja iz območja Finančnega urada Novo mesto, na območju Finančnega urada Murska Sobota pa je bil sklep izdan 47 osebam.
FURS je še pojasnil, da je v državi dolžnikov zaenkrat skupno 1058, kar pomeni, da je bilo za enega dolžnika lahko izdanih več sklepov, ker so po izdanih sklepih imeli že nove neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev.
Kakšen je postopek?
Sklepe o izvršbi prejmeta dolžnik in banka, FURS pa informacije o tem, koliko teh dolžnikov je prejemnikov denarnih sredstev iz naslova denarne socialne pomoči ne vodi. So pa sezname izdanih sklepov posredovali ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bo naprej obveščalo centre za socialno delo. Določeno tudi je, da naj bi centri za socialno delo po prejemu obvestila presojali, ali se lahko izvršba izvede, ali je bolje, če se dolžniku pomoč izplačuje v naravi. FURS pri tem še pravi, da ker se sklepi izdajajo dnevno, bi presojanje lahko imelo morebiten vpliv na prihodnja izplačila denarnih socialnih prejemkov ter s tem na rubež denarnih sredstev.
Zaznali so stisko
Zanimalo nas je, ali so se zaradi tega, ker socialni prejemki, niso mogli biti prevzeti, na CSD Pomurje soočali s kakšnimi nevšečnostmi. Cugova pravi, da zaznavajo povečano stisko in občutke nemoči, vendar do danes niso zabeležili hujših izrednih dogodkov ali varnostnih incidentov. "Opažamo pa povečano število prihodov uporabnikov v akutni eksistenčni stiski, kar dodatno obremenjuje tako uporabnike kot strokovne delavce. Poudarjamo, da so ravno pripadniki najbolj ranljivih skupin - med njimi tudi del romske skupnosti - najbolj prizadeti, saj pogosto nimajo drugih virov preživetja ali socialnih mrež, ki bi jim omogočile blaženje takšnih nenadnih posegov."
Kaj sledi v primeru zasega pomoči?
CSD Pomurje lahko uporabnikom, ki jim je bila zasežena denarna socialna pomoč, nudi svetovanje in podporo, jim pomaga pri uveljavljanju izredne denarne socialne pomoči, če so izpolnjeni zakonski pogoji, jih poveže s humanitarnimi in nevladnimi organizacijami in v okviru svojih pristojnosti išče materialne oblike pomoči in zaščitne ukrepe, zlasti za otroke. "Centri ne morejo razveljaviti izvršb, odločati o njihovi zakonitosti ali nadomestiti rednih sredstev za preživetje, če so ta v celoti zasežena," še pravi Cugova in dodaja, da je njihova vloga zaščita ljudi v stiski.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.