Damjana Nemeš

Opraševanje je nepogrešljiva ekosistemska storitev. Od njega so odvisne kar štiri petine kmetijskih in divjih rastlin, pri tem pa je ključni dejavnik pestrost divjih opraševalcev. Število teh, med katere med drugim prištevamo medonosne čebele, čmrlje, čebele samotarke, metulje, muhe trepetavke in hrošče, se vztrajno zmanjšuje. Razlogov za to je več, med drugim uporaba pesticidov in različne bolezni, glavni pa je pomanjkanje hrane zaradi podnebnih sprememb, ki prinašajo poznopomladanske pozebe in poletne suše. V Prekmurju je tudi vse manj vrstno pestrih travnikov z različnimi rastlinami, ki so poleg mejic oziroma drevesno-grmovnih pasov glavno življenjsko okolje divjih opraševalcev, saj se tu prehranjujejo in gnezdijo. V želji, da bi popravili nekatere prakse, ki vplivajo na zmanjševanje števila divjih opraševalcev, več projektnih partnerjev izvaja projekt Bee(a)ware, o katerem smo v našem časopisu že pisali. Aktivnosti projekta so usmerjene v kartiranje travnikov in mejic, kar bo partnerjem služilo za pripravo strateškega načrta za ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebele.

Javni zavod Krajinski park (JZ KP) Goričko je za analizo stanja opraševalcev in za pripravo strateškega načrta naročil popis habitatov oziroma kartiranje travnikov in mejic med Kobiljem in Lendavo. V popis je bilo vključenih 270 travnikov, večjih od pol hektarja, in 55 mejic v 24 katastrskih občinah, na vsakem travniku pa je bilo popisanih deset različnih vrst rastlin. Kot je povedal Gregor Domanjko iz JZ KP Goričko, so bili travniki na podlagi prisotnosti rastlin razdeljeni na tri kategorije – zelo primerni, primerni in manj primerni za divje opraševalce. »Od 270 travnikov je bilo za medonosne čebele, muhe trepetavke, čmrlje, dnevne metulje in čebele samotarke, ki smo jih vključili v popis, primernih 194 travnikov. Najboljši so bili v katastrskih občinah Dolga vas, Kobilje in Velika Polana, slabši pa v katastrskih občinah Beltinci, Lipa, Strehovci in Turnišče.«

Kot se je pokazalo med popisom, so bili na popisanih travnikih najbolj množična skupina divjih opraševalcev divji metulji, ki imajo najraje rastline, kot so navadni čistec, navadni glavinec, njivsko grabljišče, navadna krvenka in travniška kozja brada. »Kako lahko torej pomagamo divjim opraševalcem pri njihovem obstoju? Tako da predvsem med prvo in drugo košnjo puščamo nepokošene pasove na travnikih in v visokodebelnih sadovnjakih, da sadimo medovite rastline in zanje nameščamo različne gnezdilnice,« je svetoval Domanjko.

Jure Kljajić

Opravi delo sto čebel

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Naj vas mladost ne zavede – Žiga obvlada svoje delo

Samo obstoj in varovanje kranjske čebele torej nista dovolj, če želimo imeti hrano, ki bo kakovostna. Kot je povedal Danijel Kablar iz Nacionalnega inštituta za biologijo, je pridelka več tam, kjer poleg medonosne čebele oprašujejo tudi divji opraševalci. »Učinek divjih opraševalcev na povečanje pridelka je bil dvakrat večji, kot če jih ne bi bilo. Medonosna čebela tako ne more nadomestiti divjih opraševalcev, bolj od nje sta na primer učinkovita čmrlj in čebela samotarka.«

Čmrlji so dejavni od zgodnjega jutra, opraševati začnejo že pri nizkih temperaturah, kar ne velja za medonosne čebele, ki potrebujejo vsaj 10 stopinj Celzija, da začnejo letati. Čmrlji so aktivni tudi v vetru in dežju, pri opraševanju so hitrejši kot medonosne čebele, v istem času pa lahko obiščejo dvakrat več cvetov kot medonosna čebela in so pri tem tudi bolj učinkoviti, ker so večji, bolj kosmati in lahko zato pri enem obisku cveta odvzamejo  dvakrat več cvetnega prahu. »Imajo tudi zelo dolge jezičke, kar jim omogoča, da oprašujejo rastline, ki imajo medičino globoko v cvetu,« navede Kablar.

Še učinkovitejša je zaradi posebnih telesnih struktur, s katerimi prenaša cvetni prah, čebela samotarka. Ta ima na zadku skupek prepletenih dolgih dlak, imenovanih košarica. Ko pride na cvet, z zadnjimi nogami cvetni prah nabere v košarico in ga tako prenaša okoli. »Tudi čmrlji prenašajo cvetni prah na isti način, vendar ga kot kroglico, zlepljeno skupaj z medičino, prenašajo na tretjem segmentu noge oziroma košku. Ker je torej v kroglici, se ta cvetni prah ne more sprostiti v tolikšni količini, kot če bi ga z dlak stresla čebela samotarka. Ta lahko opravi delo sto čebel,« je še povedal Danijel Kablar.