Kolumna: Vse se začne doma
Digitalna doba ni nujno sovražnik pristnih odnosov – lahko jih celo bogati. Ključno vlogo pri tem odigrajo starši, ki usmerjajo in spodbujajo k odgovorni uporabi modernih pripomočkov.
Hiter napredek sodobnih tehnologij in vpliv družbenih omrežij sprožata številne pomisleke. V poplavi kritik pogosto spregledamo poglaviten dejavnik, ki se mi kot pedagoginji zdi najpomembnejši – zgled staršev. Otrokov in mladostnikov nikakor ne moremo primerjati z njihovimi starši, saj niso odraščali v svetu brez pametnih naprav. Za današnje generacije so telefoni, tablice in računalniki že samoumevni del vsakdana, kar pri mnogih vzbuja vprašanja in skrbi o tem, kaj to pomeni za prihodnost. Izkušnje Ane in Lana, dveh mladostnikov, ki svoj prosti čas preživljata z vrstniki tudi zunaj digitalnega sveta, nakazujejo, da ni vse tako črno-belo. Kljub pogosti uporabi tehnologij cenita pristne odnose in druženje v živo. Zakaj torej nekateri najstniki lahko najdejo ravnovesje med digitalnim in resničnim svetom, medtem ko druge virtualni svet »pogoltne«?
Odgovor na to vprašanje pogosto leži v družinskem okolju. Iz lastnih izkušenj, pa tudi znanja, pridobljenega med izobraževanjem, menim, da dejavnik vzgoje ni zanemarljiv. Temu bi bilo kvečjemu treba nameniti največ pozornosti. Starši, ki so otrokom zgled ne le z besedami, ampak tudi z dejanji, postavljajo temelje za razumno uporabo tehnologije. Če ves čas strmijo v telefone, bodo to vedenje prenesli tudi na svoje otroke. Če pa dajejo poudarek kakovostnemu času brez zaslonov in otroke spodbujajo k različnim hobijem ter interesnim dejavnostim, bodo tudi otroci to prevzeli kot svojo prakso. Družina Ane in Lana, ki jo dobro poznam, je odličen primer tega, saj kljub stalni prisotnosti tehnologij v njihovem domu ostajata osrednji vrednoti povezanost in preživljanje skupnega časa. Aktivnosti, kot so sprehodi, igre ali preprosti pogovori, gradijo vezi, ki mladostniku dajejo občutek varnosti, sprejetosti in ljubljenosti – nekaj, kar zasloni le stežka ponudijo.
Današnji starši se spoprijemajo z izzivom, ki ga prejšnje generacije niso poznale: kako vzgajati otroke v svetu, kjer so digitalne naprave vedno prisotne. Odgovor ni v popolni prepovedi, temveč v iskanju ravnovesja in postavljanju jasnih mej. Otroci morajo razumeti, da je tehnologija orodje, ki ga je treba uporabljati odgovorno. Psihologi opozarjajo, da socialna omrežja olajšajo komunikacijo, vendar prinašajo tudi številne izzive. Zato je še posebej pomembno, da današnji otroci najdejo prostor, kjer so slišani, cenjeni in lahko izražajo svoja čustva. To je prostor, ki ga lahko ustvarjajo družina in drugi bližnji, ne pa zasloni. Starši, ki aktivno poslušajo in se pogovarjajo s svojimi otroki, postavljajo temelje za njihovo duševno zdravje. V tem procesu je pomembno tudi zavedanje, da nihče ni popoln. A že sam trud, da se kot družina povežemo onkraj zaslonov, ima neprecenljivo vrednost.
Digitalna doba ni nujno sovražnik pristnih odnosov – lahko jih celo bogati. Ključno vlogo pri tem odigrajo starši, ki usmerjajo in spodbujajo k odgovorni uporabi modernih pripomočkov. Ko otroci vidijo, da ti znajo odložiti telefone, posvetiti pozornost skupnemu času in biti v trenutku, se učijo, kako ohraniti človeško povezanost v svetu nenehnih dražljajev. Recept za ravnovesje morda tiči v preprostih stvareh – v sprehodu brez telefona, kosilu brez zaslonov ali iskrenem pogovoru pred spanjem. V tovrstnih trenutkih se ustvari nekaj, česar po mojem mnenju ne more nadomestiti nobena naprava: občutek pripadnosti, topline in pristna povezanost. To mladim sporoča, da je pravi svet tisti, v katerem je človeška bližina še zmeraj na prvem mestu – vedno važnejša od tistega, kar se dogaja na zaslonu.
