Prispela prva milijona za obmejni sklad iz lendavskega sporazuma med Janšo in Orbanom
Slovenija in Madžarska sta v izdihljajih leta nakazali skupno dva milijona evrov v sklad, ki je nastal na podlagi lendavskega sporazuma med Slovenijo in Madžarsko iz leta 2022.
Dolgo je trajalo, da se je začel izvajati sporazum o razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje, ki sta ga bivši predsednik vlade Janez Janša in madžarski premier Viktor Orban predlanskega februarja podpisala v Lendavi. Ta naj bi s strani slovenske in madžarske države do konca leta 2026 v obmejno območje plasiral skupno 25 milijonov evrov. O neizvajanju sporazuma in dejstvom, da do sedaj na račun Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) Muraba, ki je bilo določeno kot nosilna institucija, ni prišel niti cent, smo že obširno poročali.
Dva milijona evrov za štiri projekte
Letos poleti so nam pristojni zagotovili, da naj bi letos vendarle bil potrjen razvojni program, ki je podlaga za uresničevanje sporazuma, in nato posledično nakazana sredstva. S pomembno razliko, da naj bi šlo zgolj za dva milijona evrov, kolikor naj bi prispevali obe državi. S tem denarjem naj bi bili uresničeni štirje projekti ustanoviteljev Murabe - lendavske občine, Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, Državne slovenske samouprave in Občine Monošter. Ni skrivnost, da v Lendavi ta sredstva pričakujejo za obnovo knjižnice. No, v izdihljajih letošnjega leta so iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu končno sporočili, da sta Republika Slovenija in Madžarska usklajeno nakazali sredstva v skupni razvojni sklad na EZTS Muraba. Sredstva bodo, kot so poudarili, namenjena podpori turizmu, gospodarstvu, kmetijstvu, šolstvu, kulturi, športu na tem obmejnem, narodnostnem mešanem območju in še posebej usmerjena v zagotavljanje razvoja obeh narodnostnih skupnosti - madžarske v Pomurju in slovenske v Porabju. Vsaka od držav je, kot je bilo napovedano, zagotovila en milijon evrov. Za novo vplačilo v sklad se bosta vladi obeh držav dogovorili v prihodnjem letu, so še napovedali na vladnem uradu, a niso pojasnili, ali bo prišlo do podaljšanja veljavnosti sporazuma, saj je več kot jasno, da do konca leta 2026 v predvidenem obsegu ne bo mogel biti uresničen.
Nad zamikom in skromno realizacijo sporazuma je razočaran tudi poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath, ki je bil leta 2022 eden od pobudnikov ukrepa. Kot je julija poudaril za naš časopis, ta v takšni obliki ne bo dosegel bistvenih razvojnih premikov na obmejnem območju, sicer pa se je po naših informacij povsem distanciral od dogajanja okoli sporazuma. Da je stanje vse prej kot rožnato, priča tudi nedaven odstop Balinta Pappa, direktorja EZTS Muraba, ki ima sedež v Monoštru in je predlani odprlo pisarno še v Domanjševcih. Pappa, ki naj bi po naših informacijah odstopil zaradi nesoglasij s Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnostjo, je na čelu organizacije zamenjal Sárossy Bence.
