Jure Kljajić

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) bo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) v prihodnjih tednih po slovenskih gozdovih nameščal pasti, namenjene spremljanju žuželk, ki spadajo med karantenske škodljive organizme na rastlinah.

Kot poudarja Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so karantenski škodljivi organizmi rastlin škodljivci in bolezni na gojenih ter samoniklih rastlinah, ki v Evropski uniji niso prisotni oziroma le v omejenem obsegu, prinašajo pa veliko tveganje. 

Gozdarski inštitut Slovenije

»Večinoma gre za tujerodne organizme, kot so japonski hrošč, kitajski in azijski kozliček, sibirska svilena kokljica, in številne druge organizme, ki ob vnosu v novo okolje lahko povzročijo večjo škodo na gojenih in samoniklih rastlinah,« pravijo. Dodali so še, da ima to lahko negativne posledice za kmetijsko pridelavo in gozdarstvo ter za biotsko raznovrstnost. 

Luka Capuder, inženir gozdarstva iz GIS, nam je povedal, da bodo na izbranih lokacijah med marcem in junijem postavili 159 pasti. Tudi v pomurski regiji, kjer bodo pasti namenjene iskanju brezovega krasnika, jesenovega krasnika, borove ogorčice in hrastovega podlubnika. 

Pasti postavljajo v različnih sestavah gozdov in na javnih površinah, strokovnjaki pa izberejo lokacije, kjer so prisotne gostiteljske rastline. »To so predvsem okolica lesnopredelovalnih obratov, drevoredi, parkovne površine, gozdne drevesnice, gozdovi v bližini industrijskih območij, kjer rastejo gostiteljske rastline, ter okolica trgovskih centrov, ki trgujejo z rastlinskim ali lesnim materialom.«

Bobo

Različne pasti

V Evropski uniji je izvajanje ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja omenjenih organizmov obvezno. Sogovornik pravi, da bodo postavili lovne pasti različnih komercialno dostopnih tipov, ki zagotavljajo optimalen ulov posameznih karantenskih škodljivih organizmov. Z njimi želijo zgodaj odkriti te organizme oziroma njihove vektorje. 

»Pasti se redno pregledajo, so vidno označene in se po koncu spremljanja odstranijo,« pravi Capuder. Uporabljali bodo različne pasti, od zelene lepljive prizmatične pasti, ki se uporablja za ulov jesenovih in brezovih krasnikov, večlijakaste pasti, ki se uporablja za ulov hrastovih podlubnikov, orehovega vejnega lubadarja, drugih podlubnikov in vektorjev bolezni tisočerega raka, lijakaste pasti za metulje, ki se uporablja za ulov sibirske svilene kokljice, do križne pasti, namenjene ulovu vektorjev borove ogorčice, ter lepljive pasti za metulje, ki se uporablja za ulov vrste Choristoneura fumiferana, ki nima slovenskega imena. 

Jure Kljajić

Doslej jih še niso našli

Tovrstne pasti so bile po gozdovih nameščene tudi v minulih letih. »V Sloveniji izvajamo programe preiskave že vrsto let. Kljub obsežnemu spremljanju ni bila potrjena prisotnost nobenega od iskanih karantensko škodljivih organizmov, so pa bile v pasteh kot stranski ulov zaznane nove tujerodne vrste ambrozijskih podlubnikov, kar potrjuje, da vnosi tujerodnih vrst potekajo in da je redni nadzor nujen,« je dejal.

Navedel je, da so v preteklem desetletju zaznali enajst novih vrst omenjenih podlubnikov po različnih predelih Slovenije. Večje škode zaradi napadov pa k sreči še niso zaznali. 

Profimedia

V Sloveniji se letos skupno spremlja 17 karantensko škodljivih organizmov, ki pomenijo največje tveganje za gozdove in naravne ekosisteme.

Pri nas doslej ni bil zaznan še nobeden od njih, se pa programi raziskav izvajajo z namenom preventive. Capuder pravi, da s pastmi spremljajo brezovega in jesenovega krasnika, sibirsko svileno kokljico, bolezen tisočerih rakov, orehovega vejnega lubadarja, hrastovega podlubnika, neevropskega podlubnika ter organizem Choristoneura fumiferana.

»Nekatere vrste so v Evropi ali sosednjih državah že prisotne in lahko povzročijo velike ekološke in gospodarske posledice,« pravi Capuder. Za preostalih osem organizmov programe preiskav izvajajo s pomočjo vizualnih pregledov gozdnih sestojev in javnih površin, saj pasti ne zagotavljajo njihove optimalne zaznave. »V splošnem se za zaznavo karantensko škodljivih organizmov uporabljajo pasti ali vizualni pregledi, lahko pa tudi njuna kombinacija,« pravi sogovornik. 

Jure Kljajić

Pri naših sosedih že

Inženirja gozdarstva smo vprašali še, za katere organizme je največja verjetnost, da bodo zaznani, saj so že razširjeni v sosednjih državah. Pravi, da gre za več vrst. V Italiji in na Hrvaškem je denimo prisoten kitajski kozliček, v Italiji, Švici in Franciji azijski kozliček, v Italiji in Franciji bolezen tisočerih rakov in orehov vejni lubadar, v Španiji in na Portugalskem borova ogorčica, v različnih evropskih državah pa še različne vrste neevropskih podlubnikov. 

»V evropskih državah se v zadnjih letih pojavlja vse več novih karantensko škodljivih organizmov, zato je možen njihov vnos tudi v Slovenijo. Škodljivci se lahko razširijo iz drugih evropskih ali neevropskih držav, najpogosteje z mednarodno trgovino ter premiki rastlinskega in lesnega materiala.«

Jure Kljajić

Tveganje vedno obstaja

Po odstranitvi pasti (najpozneje do oktobra letos) in izteku spremljanja bodo ulovljene osebke analizirali v laboratoriju za varstvo gozdov pri GIS in na Kmetijskem inštitutu Slovenije. »Izvajamo tako morfološke kot molekularne analize, ki se izvedejo v najkrajšem možnem času, saj je pravočasno odkrivanje morebitne navzočnosti karantensko škodljivih organizmov ključno za hitro ukrepanje, če bi bila katera od karantenskih vrst potrjena,« pravi Capuder.

Kot še pristavi, je zdravje rastlin temeljnega pomena za gozdove, kmetijstvo, biotsko raznovrstnost in širše okolje. »Redno in sistematično spremljanje karantenskih škodljivih organizmov je zato ključno, saj je njihovo zgodnje odkrivanje odločilno za preprečevanje večjih izbruhov in posledične škode. Čeprav dosedanji rezultati spremljanja kažejo ugodno stanje, tveganje vnosa novih škodljivcev ostaja stalno, zato so dolgoročni programi nadzora nujni,« je sklenil.

Jure Kljajić

Dodajmo še, da UVHVVR lastnike in sprehajalce naproša, da v primeru zaznave pasti teh ne odstranjujejo ali poškodujejo. 

Vsi so hrošči
Vsi štirje škodljivi organizmi, prisotnost katerih bodo iskali v pomurskih gozdovih, so vrsta hrošča. Njihov razvoj navadno poteka v notranjem delu skorje in v lesu gostitelja, hrošči pa pri tem uničujejo prevodne elemente gostitelja. Drevo zaradi posledic v kratkem času propade. Značilen simptom, da je drevo napadla borova ogorčica, je rumenenje iglic.