Jure Kljajić

Na območju Krajinskega parka Goričko je v letu 2025 gnezdilo kar 16 parov belih štorkelj, kar predstavlja najvišje število od začetka sistematičnega spremljanja v letu 1999. Takrat so člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in številni prostovoljci pričeli z rednim beleženjem števila gnezdečih parov in poletelih mladičev v Sloveniji.

Kot poudarja Gregor Domanjko z Javnega zavoda Krajinski park Goričko, gre za pomemben naravovarstveni uspeh, saj Goričko zaradi svoje gričevnate pokrajine in ozkih dolin ni tipično območje za gnezdenje bele štorklje, stepske vrste, ki je sicer značilna za nižinske predele Panonske nižine, predvsem Madžarske, Ukrajine, Romunije in Srbije

Od 16 gnezdečih parov jih je 14 imelo mladiče. Posebno pozornost vzbujata gnezdo v Motvarjevcih, kjer je par gnezdil prvič po 15 letih, in gnezdo na Cankovi, kjer se je mladič izlegel prvič po dveh desetletjih. Dva para nista imela jajc oziroma jih opazovalci niso zaznali. Žal pa sta pri dveh parih, ki sta imela mladiče, ti poginili. V Markovcih so trije mladiči poginili v neurju s točo, v Motvarjevcih pa je poginil eden od staršev, zato preživeli starš ni uspel prehraniti dveh izleženih mladičev.

Jure Kljajić

Poletni popis, izveden konec junija in v začetku julija, je pokazal, da je bilo na gnezdih skupaj 30 mladičev, kar je šest manj kot v letu 2024, ko je bilo zabeleženo najuspešnejše gnezditveno leto doslej na Goričkem. V povprečju je iz posameznega gnezda poletelo 2,7 mladiča.

Kot poudarja Gregor Domanjko, je uspeh belih štorkelj povezan s tem, da je krajina na Goričkem še vedno pestra in naravi prijazna. Travniki in njive so razdrobljeni, obdelava pa manj intenzivna kot drugod v Sloveniji. Nepognojeni travniki, ki jih kosijo dvakrat letno, gostijo številne rastlinske in živalske vrste, ki so pomemben vir hrane za štorklje. Takšnih travnikov je v nižinskem delu Pomurja vse manj, zato Goričko ostaja dragoceno zatočišče za to simbolično ptico.

Jure Kljajić