Dvig minimalne plače po oceni Pomurske gospodarske zbornice ni prava poteza
Robert Grah iz Pomurske gospodarske zbornice opozarja na zmanjševanje razlik med plačami vseh zaposlenih v podjetjih.
Vlada je sprejela sklep o dvigu minimalne plače za približno 16 odstotkov na 1482 evrov bruto oziroma približno 1000 evrov neto. Do tega so izjemno kritični gospodarstveniki.
Po besedah predsednika Pomurske gospodarske zbornice (PGZ) Roberta Graha gre za ekstremno visok dvig, ki ga podjetja niso pričakovala, niti ga niso mogla upoštevati pri pripravi cenikov za leto 2026.
»To pomeni izreden pritisk na njihovo konkurenčnost. Ocenjujemo, da to ni prava poteza, saj povečuje pritisk na kar velik del podjetij, predvsem izvozno naravnanih, ki se že zdaj na tujih trgih borijo za ohranitev poslovanja, s tem pa tudi za prihodnost svojih zaposlenih,« pravi.
Sklep o višini minimalne plače velja od 1. januarja 2026, kar pomeni, da bo izplačana že za prvi mesec letošnjega leta.
Z dvigom minimalne plače bosta višja tudi letni regres in božičnica. Letni regres mora biti izplačan vsaj v višini minimalne plače, kar pomeni, da se bo dvignil s 1278 na 1482 evrov, božičnica pa mora znašati vsaj polovico minimalne plače in se bo povečala s 639 na 741 evrov.
Ker se prispevki za zaposlene odvajajo od 60 odstotkov povprečne plače in ne od konkretne vsote minimalne, se bo skupni bruto strošek delodajalca povečal za 11 odstotkov, s 1558 na 1735 evrov.
»Koristi na koncu ne bo«
Po oceni Graha 16-odstotni dvig minimalne plače zmanjšuje razlike med plačami zaposlenih v podjetjih in ustvarja velik pritisk na podjetja, da morajo zvišati tudi preostale plače, da ne bi porušili plačne strukture. »V danem trenutku pa je to žal v mnogih podjetjih nemogoče, saj sosednje konkurenčne države razbremenjujejo stroške dela in s tem povečujejo neto plače zaposlenih na račun znižanja davkov in prispevkov,« dodaja.
»Bojimo se, da koristi na koncu ne bo in da se bo povišanje stroškov dela prek višje inflacije prelilo v višje življenjske stroške. To se bo poznalo pri cenah obrtniških storitev, otroškem varstvu, domovih upokojencev in komunalnih storitvah, pri čemer se bo korist za zaposlene v zelo kratkem času izničila, pritisk na konkurenčnost podjetij pa bo ostal,« opozarja Grah.
Po drugi strani dvig minimalne plače podpirajo humanitarne organizacije, saj mnogi redno zaposleni še vedno prejemajo plačo, ki je nižja od praga revščine. V letu 2024 je prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo znašal 981 evrov neto na mesec, za štiričlansko družino pa 2060 evrov mesečnega dohodka.
Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik poudarja, da je sramotno, da ljudje z rednim osemurnim delovnikom in pogodbo za nedoločen čas živijo pod pragom revščine. »Na nas se vse pogosteje obračajo zaposleni, ki kljub polnemu delovniku ne zmorejo pokriti niti osnovnih življenjskih stroškov. Posebej skrb vzbujajoč trend opažamo pri enostarševskih družinah, saj beležimo vse več prošenj,« dodaja Groznikova.
Po ocenah ministrstva za delo se bo krog prejemnikov minimalne plače razširil s sedanjih 8000 zaposlenih v javnem sektorju ter med 40.000 in 50.000 v zasebnem na skupno približno 80.000 ljudi.
Pomagajte oblikovati Vestnik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
