Maja Hajdinjak

Pesnik, pisatelj, scenarist, novinar, pedagog, prevajalec in filmski kritik Branko Šömen je 1. aprila dopolnil 90 let življenja. Ob tem jubileju je v samozaložbi izdal novo pesniško zbirko z naslovom Testament: devetdeset pesmi, pri čemer je vsaka od 90 pesmi napisana v spomin na prav toliko preživelih let. 

Kultura

Branko Šömen predstavil Človeka, ki ga ni

»To ni moja najboljša pesniška zbirka«

Že naslov zbirke Testament zveni kot tih, a močan nagovor, kot osebna zapuščina, ki jo pesnik podarja svetu. V teh Šömnovih pesmih ne beremo le verzov, temveč beremo življenje. Kot bralci se srečujemo z modrostjo let, občutljivostjo opazovalca in neomajno željo po razumevanju človeka in sveta. Testament je Šömnova deveta pesniška zbirka. Prva iz leta 1971 nosi naslov Lipov bog, sledijo zbirke Razpadanje (1973), Prekmurski rokopis (1976), Tujina (1978), Šepetanje mravelj (1979), Moške ikre (1982), Spodrsljaj svetlobe (1996) in Marenberg (2010). Kot je dejal pesnik, je Testament nastal, ko je ugotovil, da njegovo zdravje ni več to, kar je bilo. Hkrati je rezultat nekega obrobnega pisanja, ko je končal knjigo z naslovom Belmura, ki govori o njegovi mladosti med vojno in po njej. »Ta pesniška zbirka ni moja najboljša pesniška zbirka. Prva in zadnja pesem sta sklepni in se mi zdita najuspešnejši. Govorita vse namesto mene, kajti človek mora paziti na besedo. Beseda ni tako preprosto sredstvo za komunikacijo – zna biti bridka, ostra, neumna, posebno če v zadnjem času poslušamo neke politične voditelje iz Amerike ... Zato sem ob robu napisal to pesniško zbirko, ker je treba zapisati stvari, kajti stvari, ki niso zapisane, je tako, kot da se ne bi nikoli zgodile. In meni so se stvari resnično dogajale,« je v svojem slogu dejal Šömen.

Maja Hajdinjak

V uro in pol trajajočem literarnem večeru sta se s povezovalko Petro Bauman sprehodila med postajami njegovega življenja in ustvarjanja ter se dotaknila številnih tem, med njimi njegovih študentskih časov v Ljubljani, ko se je posvetil prozi – takrat je pisal mladinske knjige o svoji mladosti, ki so izšle v izredni nakladi 10.000 izvodov in bile razprodane, pa o življenju čez lužo, o prostozidarstvu in njegovem odnosu do Prekmurja in prekmurščine. Kot je poudarila Baumanova, iz vseh Šömnovih pesniških zbirk veje neka melanholija. Pogost motiv, ki se pojavlja, pa je motiv matere, pesnik se v stihih velikokrat vrača v svoje otroštvo. Zbirko Testament začenja s pesmijo, v kateri omenja mamo, že prva pesniška zbirka Lipov bog pa se začenja s ciklom prekmurski materi.

Maja Hajdinjak

Spremno besedo k zbirki je napisal Vinko Möderndorfer. Kot med drugim piše, je zbirka Testament zbirka zrelega in polnega življenja. »Nagovarja nas z močjo mojstra, ki je vse svoje življenje podaril in žrtvoval besedi,« pravi. V nadaljevanju pa tudi zapiše: »Branko Šömen je pesnik brez meja, brez domovine, in to zato, ker je ves svet njegova domovina. Njegova domovina je beseda. In beseda stoji na začetku sveta in stvarjanja. Vsemu navkljub pa je Brankova beseda – slovenska beseda.«

Maja Hajdinjak

Razstava o življenju in delu

Ob predstavitvi knjige so v PiŠK odprli tudi razstavo o Šömnu, na kateri so razstavljena njegova dela, različni dokumenti in fotografije, ki pričajo o njegovem bogatem in razgibanem življenju. Na fotografijah je Šömen s številnimi znanimi osebnostmi, s katerimi je sodeloval in soustvarjal kulturni, literarni in filmski prostor. Ob tem velja spomniti, da je Šömen že pred leti knjižnici podaril svojo zbirko knjig večinoma v tujih jezikih, ki obsega okrog 10.000 enot, poleg tega pa še vinilne plošče, avtorske publikacije in druge posebnosti. Knjižnica ob tem hrani tudi njegovo osebno arhivsko gradivo: rokopise, tipkopise, članke in drugo dokumentacijo. Vse to je na ogled v Brankovi sobi v prvem nadstropju knjižnice.

Maja Hajdinjak

Njegova domovina je svet

Čeprav Branka Šömna ni treba posebej predstavljati, strnimo nekaj podatkov o njem. Rodil se je 1. aprila 1936 v Mariboru, mladost pa je preživel v Murski Soboti. V Ljubljani je končal gimnazijo in študiral primerjalno književnost. Deloval je kot novinar in urednik pri Mladini, Radiu Ljubljana, reviji Ekran in drugih medijih. Bil je tudi profesor scenaristike na akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu. Nekaj časa je živel v ZDA, v Los Angelesu, zdaj pa že vrsto let živi v Zagrebu. Je avtor več romanov, novel, humoresk, satir, pesniških zbirk ter esejev in devetih filmskih scenarijev. Je tudi avtor besedil številnih znanih popevk, ki so jih peli Majda Sepe, Nino Robič, Vita Mavrič, Elda Viler in drugi.