Bodo Turki v Lendavi zgradili geotermalno elektrarno? Pridobili prvo raziskovalno geotermalno koncesijo
Podjetju Verde Energy, za katero stoji turški kapital, je vlada brez javnega razpisa podelila prvo raziskovalno geotermalno koncesijo, ki se nanaša na območje v lendavski občini.

Po minuli seji vlade je v sporočilu za javnost z nekaj stavki omenjena odločitev, ki bi si verjetno zaslužila veliko več pozornosti. Vlada je namreč podelila prvo raziskovalno geotermalno koncesijo, kar omogoča zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi minister Bojan Kumer, je namreč na podlagi pobude družbe Verde Energy ugotovilo, da omenjena družba izpolnjuje vse zakonske pogoje za podelitev geotermalne koncesije na območju v občini Lendava.
Kratko sporočilo vlade
"V okviru raziskovalne geotermalne koncesije je predvideno celovito raziskovanje geotermalnega potenciala ter razvoj tehnologije za raziskovalno proizvodnjo električne energije. Raziskovalna geotermalna koncesija vključuje fazo raziskovanja potenciala geotermalne energije, ki zajema fazo geofizikalnih raziskav geotermalnega potenciala in fazo vrtanja in testiranja geotermalnih vrtin, pripravljalno fazo, ki zajema pripravo prostorskega izvedbenega akta, pridobivanje potrebnih dovoljenj, izvedbo vrtin in gradnjo geotermalne elektrarne ter fazo raziskovalne proizvodnje električne energije," so na kratko navedli na resornem ministrstvu.

Zakonska novost
Raziskovalna geotermalna koncesija je novost, ki jo je uvedel predlani sprejeti zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. To področje zakon ureja dokaj natančno, v več členih in v posebnem poglavju. Tako med drugim državi omogoča podelitev tovrstne koncesije, brez javnega razpisa, ob pogoju, da država v povezavi z načrtovanim posegom ne razpolaga z zadovoljivimi podatki glede geotermalnega potenciala in pogoju, da bo predlagani raziskovalni projekt pomembno prispeval k pridobitvi teh podatkov in k proizvodnji električne energije z izrabo geotermalne energije.
Po zakonu se tovrstna koncesija lahko podeli le, če je predvideno raziskovanje in raziskovalno izkoriščanje geotermalne energije v zaprtem sistemu z geokolektorjem oziroma geosondo ali z reinjekcijo, ki pomeni, da se voda preko druge vrtine vrača nazaj v vodonosnik.
Odstop od določb varstva narave, odvzem lastninske pravice ...
Še posebej pa bodejo v oči posamezne določbe, ki pri raziskovalni geotermalni koncesiji omogočajo odstop od predpisov s področja prostora, gradnje, okolja ali varstva narave, imetniku je ravno tako omogočeno izvajanje faze raziskovanja geotermalnega potenciala ne glede na namensko rabo občinskih prostorskih aktov, predvidena pa je celo možnost odvzema lastninske pravice, če lastnik zavrne ponudbo izvajalca, ki bi potreboval stvarno pravico pri izvajanju raziskovanja ali izkoriščanja geotermalnega potenciala.

Zakon pisan na kožo investitorjem
Koncesija se sicer lahko podeli za obdobje do največ 25 let, z možnostjo kasnejšega preoblikovanja v pravico do pridobivanja električne energije iz geotermalne energije za obdobje do 30 let. Vsi podatki, zbrani med izvajanjem raziskovalne koncesije, pa morajo biti brezplačno posredovani pristojnim institucijam in se vključijo v državne baze, kot informacije javnega značaja.
Zakon izvajalcu, imetniku koncesije, nalaga, da mora pred začetkom raziskovalnega izkoriščanja geotermalne energije za proizvodnjo električne energije z ministrstvom skleniti pogodbo o proizvodnji električne energije z izrabo geotermalne energije, s katero stranki pogodbe uredita vsa medsebojna razmerja glede proizvodnje električne energije z izrabo geotermalne energije, zahteve glede varovanja in monitoringa podzemne vode ter sanacije območja po prenehanju izkoriščanja geotermalne energije. Ministrstvu mora med drugim predložiti tudi pozitivno mnenje ministrstva za naravne vire in prostor oziroma direkcije za vode, a zakon omogoča možnost, da se to preskoči, v kolikor ministrstvo mnenja v dveh mesecih ne poda.
Skratka, zakon je bil zelo močno pisan na kožo morebitnim investitorjem oziroma interesentom za "raziskovalno izkoriščanje geotermalne energije za proizvodnjo električne energije".

V Medžimurju gradijo 80 megavatno geotermalno elektrarno
Kdo stoji za podjetjem Verde Energy? Gre za skoraj nedejavno družbo, ustanovljeno konec leta 2023 v Ljubljani, ki je v 100-odstotni lasti turškega podjetja Soyak Yenilenebilir Enerji, hčerinske družbe Soyak Holdinga. Skupina Soyak, ustanovljena leta 1961, je dejavna na področjih gradbeništva, nepremičnin in energetike, pri čemer je v zadnjih dveh desetletjih močno razširila naložbe v sektor obnovljivih virov energije. V Turčiji se je med drugim podpisala pod gradnjo več hidroelektrarn, skupni letni prihodki skupine pa naj bi presegali 900 milijonov ameriških dolarjev.
Turki so svoje lovke v energetskem sektorju že pred tem razširili v našo soseščino. Prek svoje podružnice Terra Enerji je Soyak konec leta 2023 pridobil 25-letno dovoljenje za razvoj največje geotermalne elektrarne na Hrvaškem, natančneje v kraju Legrad v nam bližnjem Medžimurju, z načrtovano močjo do 80 MW.

Hrvaška ima trenutno le eno delujočo geotermalno elektrarno – Velika 1 pri Bjelovarju, z močjo 16,5 MW. Slovenija za zdaj nima operativne geotermalne elektrarne v pravem pomenu besede. Edina izjema je pilotni projekt v Čentibi, z močjo 50 kW, ki je bil zgrajen s pomočjo evropskih sredstev v višini 1,2 milijona evrov, vendar se že od začetka sooča s težavami pri obratovanju. Za primerjavo: predvidena moč v Legradu je kar 1600-krat večja od moči pilotne elektrarne v Čentibi.
Poleg podjetja Verde Energy, novopečenega koncesionarja v Pomurju, sta bila v približno istem času v Ljubljani ustanovljena še Nord Energy in Lava Energy, prav tako v lasti skupine Soyak. Direktor vseh treh podjetij je Can Soyak, član uprave matične skupine Soyak Holding, najverjetneje sin ali drug sorodnik ustanovitelja skupine.

Koraki do koncesije so bili napovedani
Naj spomnimo, da se je turški kapital omenjal že ob pričetku stečaja družbe Geoenergo, ki je črpala plin iz petišovskega plinskega polja. Na tamkajšnjem območju so se namreč začeli pojavljati posredniki za nakup kmetijskih zemljišč od zadnjih hiš v mestu Lendava v smeri Čentibe in zaselka Zatak, pri čemer je bil interes povezan s področjem energije. Skorajšnjo zeleno luč novemu projektu na področju geotermalne energije, za katerim stojijo tuji vlagatelji, pa je minister Kumer napovedal ob obisku Beltinec lansko jesen.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se