Možnost hidroelektrarn na Muri ponovno razburja
Čeprav pristojni ministrstvi zanikata kakršne koli aktivnosti, se v zvezi društev Moja Mura ne dajo prepričati in zahtevajo odvzem koncesije.
Če bi vprašali zvezo nevladnih društev Moja Mura, bi mislili, da se država že jutri pripravlja na betoniranje reke Mure. Realnost je manj dramatična, a svarila nevladnikov niso povsem neupravičena. Kljub temu da je vlada javno zatrjevala, da se energetski izrabi Mure odpoveduje, aktualna koalicija ima to zapisano celo v koalicijski pogodbi, so prepričani, da pristojni še niso povsem odnehali. Predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek, ki je tudi članica zveze društev Moja Mura, je nedavno javno opozorila, da so v postopku priprave nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) večkrat zahtevali dostop do načrtov, ki bi pokazali predvidene hidroelektrarne, a teh podatkov niso dobili. Ko so dokumente le odkrili na spletni strani, so, kot pravijo, ugotovili, da se energetske zmogljivosti Mure še vedno upoštevajo. V pripravi naj bi bila tudi uredba, ki bi omogočila poslabšanje ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda, kar je pogoj za pridobitev dovoljenj za morebitne hidroelektrarne. Kot glavni dokaz pa navajajo dejstvo, da koncesija za hidroelektrarne, ki jo je država leta 2005 za 50 let podelila Dravskim elektrarnam Maribor, še vedno ni bila razveljavljena.
Država pušča vrata priprta?
Na vse pomisleke so se odzvali na ministrstvih za okolje in energijo ter za naravne vire in prostor, zatrdili so, da vodni potencial reke Mure v Sloveniji ni v nobenem nacionalnem programu evidentiran kot vir proizvodnje električne energije. »Na reki Muri ne bo novih hidroelektrarn,« so poudarili in pojasnili, da je NEPN le strateški dokument, ki določa splošne energetske smernice in ne konkretnih lokacij hidroelektrarn. Poleg tega je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje, ki po njihovih besedah jasno izključuje Muro iz energetske rabe. Na ministrstvu tudi poudarjajo, da Slovenija na Muri ohranja vse naravne procese, gradi protipoplavne nasipe in dviguje raven podzemnih voda, ne pa pripravlja teren za gradnjo jezov. Na prvi pogled je torej skrb nevladnikov odveč, a neizpodbitno dejstvo ostaja, da je uredba o prenehanju veljavnosti uredbe o koncesiji, ki jo je vlada Marjana Šarca leta 2019 poslala v javno obravnavo, tam obtičala vse do danes. V najnovejšem javnem pozivu vladi so zato v zvezi društev Moja Mura ponovno pozvali k sprejetju omenjene uredbe, k razglasitvi Mure kot izključitvenega območja in k sprejetju zakona o trajni zaščiti reke Mure po vzoru Avstrije, kjer imajo sicer na reki aktivnih 30 hidroelektrarn.
V društvu, ki mu predseduje Samo Tuš, so posebej spomnili tudi na izjave nekdanjega ministra za infrastrukturo Bojana Kumra, sedanjega ministra za okolje, podnebje in energijo, ki smo jih takrat povzeli v našem mediju. Kumru je namreč ob obisku v Murski Soboti novembra 2022 ušlo, da je »projekt ustavljen za določen čas, ker bosta narava in čas zagotovo pokazala nasprotno smer«, in se ob tem obregnil ravno ob civilne iniciative, kakršna je Moja Mura. Čeprav jasnih premikov v smeri nadaljevanja projekta ni videti, pa si očitno tudi država noče povsem zapreti vrat za morebitno energetsko izrabo Mure v prihodnje. Res pa je, da so nekatere študije že pred leti pokazale, da bi bil zaradi nizkega padca reke v Sloveniji energetski izplen majhen, stroški pa visoki, zato je ekonomičnost projekta pod vprašajem.
